Modro čudo iz Portoroža

Modro čudo iz Portoroža

OdgovorNapisal/-a BojanD dne 11 sep 2013 21:06

Spoštovani kolegi morski akvaristi, dolgo se nisem tu oglasil, a glede na pomembnost za ugled hobija (v tem konkretnem primeru celo za ugled morske akvaristike) me sedaj zanima, če kdo ve kaj o tem primeru. Pozna kdo kakšnega akvarista iz obale, ki bi bil sposoben narediti kaj takega?
Kolega biolog Lovrenc Lipej iz Nacionalnega inštituta za biologijo je odkril v piranskem zalivu tropsko gospico, v morski akvaristiki znano in pogosto vrsto modro gospico Chrysiptera cyanea (znana v angleškem jeziku kot "Blue devil"). Ni znano, kako je ta riba prišla tja, kar sam se pojavi sum na kakšnega neosveščenega lokalnega akvarista, ki je to v akvariju zelo agresivno ribo morda odvrgel kar v slovensko morje? Možni so seveda tudi drugi načini vnosa, a bistveno manj verjetni.
Članek je izšel pred dnevi v Primorskih novicah, a je plačljiv...
Slika
http://www.primorske.si/Priloge.aspx
Po objavi tega članka je avtor Prof. dr. Lovrenc Lipej dobil informacijo, da so videli moškega, ki naj bi sredi julija pri skladišču soli v Portorožu izpustil v morje tri modre ribice.
Lovrenc pravi v članku med drugim tole: "Koliko Slovencev pozna vseh 15 vrst babic, ki jih najdemo praktično povsod v slovenskem morju? Vse jadranske glavače pozna le peščica specialistov. O globokomorskih vrstah pa itak nima smisla izgubljati besed, saj so tovrstne raziskave v današnjem času izredno redke. To pomeni, da je možnost, da bi v našem morju naleteli na redko, manj znano ali celo za ta del Jadrana novo vrsto, zaradi slabšega poznavanja rib veliko večja, kot če bi se v Sloveniji pojavila kakšna redka ptica.
Zato me še toliko bolj veseli dejstvo, da je Pirančanka Polona v začetku avgusta naletela na plaži na nenavadno, živo modro ribico in nas o tem opozorila ter poslala fotografijo iz mobilnika. Modro ribico so potem konec avgusta opazovali tudi delavci iz piranskega akvarija in jo tudi fotografirali, s sodelavcem pa sva jo dva dni po tistem fotografirala in ujela pri skladišču soli v Portorožu. Sedaj gostuje v akvariju Morske biološke postaje, po opravljenih meritvah pa bo modrin razveseljeval goste piranskega akvarija."
Prof. dr. Lovrenc Lipej je strokovnjak za biodiverziteto severnega Jadrana

> Več sledi kmalu, zgodba se nadaljuje in razpleta. Kakorkoli, gre za še en hud udarec ugledu akvaristike lokalno in globalno. :oops:
> Poudarjam: ni vsak lastnik akvarija že avtomatično tudi akvarist!
Uporabniški avatar
BojanD
 
Št.: 494
Pridružen: 04 dec 2004 1:34
Kraj: Ljubljana
Izkušnje: akv. 44; morska 38 let

Re: Modro čudo iz Portoroža

OdgovorNapisal/-a Pepo dne 12 sep 2013 21:23

Vsekakor NE ODOBRAVAM izpust nobenih (domačih) živali v naravo in v tem primeru je to res skrajno neodgovorno dejanje. Vendar menim, da je v tem primeru malo pretirano govoriti o hudem udarcu ugleda morske akvaristike... Po moje škode niti ne more biti, ker organizmi ki jih imamo v akvarijih nikakor nebi mogli preživeti v Jadranskem morju v zimskih razmerah... (sedaj pa v napad :) )

V kolikor ima kdo organizem, ki ga ne želi več imeti, predlagam oddajo, mislim da se takoj najde oseba, ki bo vesela oddanega organizma in ne izpustitev v naravo, kjer ali nima možnosti za preživetje, ali pa ravno obratno, pozitivnega učinka v nobenem primeru ni.

Veliko večji problem je pri sladkovodnih organizmih... Primer je Čatež ob Savi, kjer je rokave prerasla neka agresivna rastlina iz akvarija in je sploh ni mogoče zatreti in se razrašča v nedogled. Da ne govorim o ribah, ki jih "akvaristi" izpustijo v ribnike, jezera,... dober primer so ostriži... pa želve rdečvratke, ki izpodrinjajo avtohtone želve... pa polži...

Lp
Pepo
 
Št.: 341
Pridružen: 30 maj 2010 11:33
Kraj: Krško
Izkušnje: akv. 14let,mors. od 2010

Re: Modro čudo iz Portoroža

OdgovorNapisal/-a BojanD dne 13 sep 2013 0:19

Modra gospica zelo verjetno res ne bi preživela nizkih temperatur morja pozimi, a spregledal si največjo nevarnost invazivk in tujerodnih vrst - s seboj prenašajo parazite, ki pa imajo lahko bistveno večjo temperaturno toleranco! Nevarnost za okolje tako predstavljajo lahko paraziti in drugi organizmi, ki lahko skupaj s temi ribami v obliki spor, trosov ali jajčec preko ribjega črevesja ali kože zaidejo v naravno okolje: od virusov, bakterij, cianobakterij, glivic, steklastih vetrnic rodu Aiptasia, praživali, vrtinčarjev ( v akvarijih imamo lahko hude probleme z izjemno invazivno vrsto rjastih strupenih vrtinčarjev Convulvotriloba retrogemma), glist, sesačev, celo parazitskih vrst rakov (modra gospica je v naravi znan prenašalec parazitske vrste enakonožnega raka rodu Livoneca) do akvarijskih vrst nadležnih alg, kot so dinoflagelatske alge Gambierdiscus toxicus, Gonyalaux catanella, rumena alga Prymesium parvulum ali parazitska alga Dermocistydium.
Potencialno bi se lahko katera od naštetih parazitskih vrst prenesla na avtohtone popuacije rib ali rakov in bi lahko prišlo do nepredvidljivih, tudi hudih posledic. Večina tujerodnih živali sicer lahko prenaša na različne načine zoonoze, od katerih so lahko nekatere nevarne tudi za človeka, če pride z njimi v stik.
Pepo Napisal/-a:...Primer je Čatež ob Savi, kjer je rokave prerasla neka agresivna rastlina iz akvarija in je sploh ni mogoče zatreti in se razrašča v nedogled. ...

Zelo znana vodna solata, Pistia stratiotes - tudi zanjo so bili celo vrhunski biologi in "strokovnjaki" 100 % prepričani, da zime ne bo preživela - in kaj se dogaja? Kako povprečen človek podcenjuje to problematiko, je samo po sebi dovolj grozljivo.
P.s. Doslej je bilo v Jadranu ugotovljenih 22 tujerodnih vrst rib, od katerih jih je bilo kar 15 zabeleženih po letu 2000 (Lovrenc Lipej 2013).
Uporabniški avatar
BojanD
 
Št.: 494
Pridružen: 04 dec 2004 1:34
Kraj: Ljubljana
Izkušnje: akv. 44; morska 38 let

Re: Modro čudo iz Portoroža

OdgovorNapisal/-a BojanD dne 14 sep 2013 11:47

Danes je v Primorskih novicah nov članek o tem:
Sobota - sobota, 14. september 2013
http://www.primorske.si/Priloge.aspx
“Storilca bi morali prijaviti”
Dr. Lovrenc Lipej je v prejšnji Soboti v svoji rubriki Morja bogati zakladi pisal o modri gospici, tropski ribici, ki se je pojavila v našem morju. Po objavi tega članka pa smo dobili informacijo, da so videli moškega, ki naj bi sredi julija pri skladišču soli v Portorožu izpustil v morje tri modre ribice. Šlo je torej za nameren izpust akvarijskih rib v morje, kar nikakor ni nedolžno početje. Prav nasprotno, saj strokovnjaki opozarjajo na možne resne posledice.
Uporabniški avatar
BojanD
 
Št.: 494
Pridružen: 04 dec 2004 1:34
Kraj: Ljubljana
Izkušnje: akv. 44; morska 38 let

Re: Modro čudo iz Portoroža

OdgovorNapisal/-a Skimmer dne 14 sep 2013 21:43

Me prav zanima, kdo je ta moški :D
Uporabniški avatar
Skimmer
 
Št.: 1216
Pridružen: 26 apr 2010 21:06
Kraj: Nova Gorica
Izkušnje: morska 7

Re: Modro čudo iz Portoroža

OdgovorNapisal/-a BojanD dne 17 sep 2013 7:29

Članek v Prilogi Primorskih novic - 14. 09. 2013
Odmevi na neodgovoren izpust treh tropskih rib v slovensko morje

“Storilca bi morali prijaviti”
Dr. Lovrenc Lipej je v prejšnji Soboti v svoji rubriki Morja bogati zakladi pisal o modri gospici, tropski ribici, ki se je pojavila v našem morju. Po objavi tega članka pa smo dobili informacijo, da so videli moškega, ki naj bi sredi julija pri skladišču soli v Portorožu izpustil v morje tri modre ribice. Šlo je torej za nameren izpust akvarijskih rib v morje, kar nikakor ni nedolžno početje. Prav nasprotno, saj strokovnjaki opozarjajo na možne resne posledice.
Slika
Zaradi izpusta treh morskih gospic v slovensko morje resnejših posledic sicer ne gre pričakovati. Eno gospico sta ujela dr. Lipej in njegov sodelavec ter je trenutno v akvariju Morske biološke postaje v Piranu, po opravljenih meritvah pa jo bodo preselili v piranski akvarij. Drugi dve pa bržkone ne bosta preživeli zime.
“Modra gospica (Chrysiptera cyanea) ali akvaristično 'modri hudiček' (Blue devil) velja med akvaristi za najbolj agresivno vrsto iz družine koralnic in poddružine gospic. V akvarijih najbolj pogoste sorodne vrste so bistveno bolj miroljubne. Tak alfa samec je izjemno teritorialen in agresiven do drugih rib, kar je tudi razlog, da se ga akvaristi naveličajo in se ga skušajo znebiti; verjetno je bil to tudi v tem primeru razlog za nedopusten in nezakonit izpust v morje,” meni Bojan Dolenc, biolog in eden najuglednejših slovenskih akvaristov, doma iz Ljubljane.
Slika
Bojan Dolenc, biolog in akvarist: “Gre za ekološki zločin. Žal pa večina ljudi pri nas takih dejanj ne dojema kot problematičnih.”

Dolenc zase pravi, da je ozaveščen akvarist, in poudarja, da ni vsak lastnik akvarija že avtomatično tudi akvarist.
“Modra gospica živi v vodah od Indijskega oceana do vzhodnega Pacifika, najbolje pa se počuti pri temperaturah med 25 in 28 stopinjami Celzija. Najnižja znosna trajna temperatura zanjo je dobrih 19 stopinj Celzija. Ker vemo, da se naše morje pozimi ohladi do šestih stopinj Celzija, več kot verjetno naše zime modra gospica ne bi preživela,” dodaja Dolenc.
Prenašalci parazitov
Kljub temu pa nenamerni ali namerni izpusti akvarijskih rib v naravo nikakor niso nedolžni. Za same živali se, sploh če so tujerodne, večinoma slabo končajo zaradi neprimernih temperatur ali naravnih plenilcev. “Večjo nevarnost za okolje lahko predstavljajo paraziti in drugi organizmi, ki skupaj s temi ribami v obliki por, trosov ali jajčec prek ribjega črevesja zaidejo v naravno okolje: od virusov, bakterij, cianobakterij, glivic, steklastih vetrnic rodu Aiptasia, praživali, vrtinčarjev, glist, sesačev, celo parazitskih vrst rakov,” opozarja Dolenc.
Modra gospica je, na primer, znani prenašalec parazitske vrste enakonožnega raka rodu Livoneca. Potencialno bi se lahko katera od
parazitskih vrst prenesla na avtohtone populacije rib ali rakov in bi lahko prišlo do nepredvidljivih, tudi hudih posledic,
meni Dolenc.
Tudi z izpusti rib v sladke vode imamo pri nas slabe izkušnje. “Najbolj vroča zadnja taka primera sta vnos tujerodnega invazivnega ameriškega sončnega ostriža (Lepomis gibbosus) v Bohinjsko jezero in vnos ter razmnoževanje ameriškega postrvjega ostriža (Micropterus salmoides) v velikem ribniku v Fiesi, ki je pospravil praktično vse živo v jezeru, ogroža pa tudi že tako ogroženo jeguljo,” opozarja Dolenc in dodaja, da so za večino izpustov teh rib dejansko krivi t. i. športni ribiči ali pa lastniki vrtnih ribnikov, izjemno redko akvaristi. Le-ti imajo na vesti največ v naravo namerno odvrženih azijskih zlatih koreseljev ali 'zlatih ribic' in pa želv rdečevratk oziroma rumenovratk.
Neustrezna zakonodaja
Bi v primeru izpusta modrih gospic morala ukrepati katera od odgovornih inštitucij?
“Vsekakor,” meni Dolenc. “Očividci bi morali ta ekološki zločin nemudoma prijaviti na Inšpekcijo za okolje in naravo na Parmovi v Ljubljani, ta pa bi morala nadalje ustrezno ukrepati. Žal je večina ljudi pri nas,celo ribičev, glede tega izjemno neozaveščena in niti ne dojemajo takih dejanj kot problematičnih. Še sreča, da je občanka v tem primeru poklicala biologe na Morski biološki postaji.” Na področju tujerodnih invazivnih vrst naša država močno zamuja tako z zakonodajo kot z dejanskim ukrepanjem, meni Dolenc. Veseli pa ga, da je v pripravi vsaj nov evropski zakon za to področje.

Da je bil izpust morskih gospic neustrezen in neodgovoren, meni tudi mag. Robert Turk s piranske enote Zavoda RS za varstvo narave. “Sicer pa je Zakon o ohranjanju narave v tem primeru bolj ali manj jasen naseljevanje živali tujerodnih vrst je prepovedano,” pravi Turk. Največja težava nastane v primeru invazivnih vrst, ki lahko pomembno vplivajo na avtohtone vrste ali združbe. “Dr. Lipej je že v članku omenil kavlerpo, sicer pa lahko na kopnem omenimo pajesen, izjemno trdoživo in invazivno drevesno vrsto, ki jo v Istri, predvsem pa na odprtih površinah na Krasu, najdemo skoraj na vsakem koraku, in ne nazadnje robinijo - tisto, čemur običajno rečemo akacija - ki je uspešna tudi v gozdnih sestojih. V malem jezeru v Fiesi, ki je sicer življenjski prostor ogrožene močvirske sklednice, je polno želv rdečevratk, ki se tam očitno dobro počutijo. Njihova prisotnost, veliko število, uspešnost pri iskanju hrane, gnezdišča itd. lahko kaj kmalu povzroči, da sklednice v jezeru ne bo več.”
Slika
Mag. Robert Turk:“Ukrepi bi bili verjetno smiselni, a zelo težko izvedljivi.”
Kakšnega posebnega scenarija pa Zavod RS za varstvo narave v takih primerih nima. “Kakršnikoli ukrepi bi bili verjetno smiselni, a zelo težko, če sploh, izvedljivi,” meni Turk. “Opisani primer gospice je še en dokaz, da ne razmislimo o posledicah naših dejanj in ne spoštujemo predpisov, je pa tudi opozorilo odgovornim na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, da zadeve zakonsko, predvsem pa operativno niso ustrezno urejene.”
ALJA TASI
Uporabniški avatar
BojanD
 
Št.: 494
Pridružen: 04 dec 2004 1:34
Kraj: Ljubljana
Izkušnje: akv. 44; morska 38 let


Vrni se na Ogroženi morski biotopi in morski organizmi

Kdo je online

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov registriranih in 5 gostov

cron