Predstavitev meseca oktobra 2006 - MarkoZ

Predstavitev akvarijev po mesecih

OdgovorNapisal/-a Morino dne 24 okt 2006 0:33

luknji v owerflovu sta dve premera 35 in 65 mm.
------------------------------------------------------
ako može još sam pitanjce jer samo veća odvod a manja dovod ili obje su odvod?
Morino
 
Št.: 156
Pridružen: 06 jun 2006 0:00

OdgovorNapisal/-a MarkoZ dne 24 okt 2006 8:11

morino Napisal/-a:luknji v owerflovu sta dve premera 35 in 65 mm.
------------------------------------------------------
ako može još sam pitanjce jer samo veća odvod a manja dovod ili obje su odvod?


Tako je manjša je dovod in večja je odvod.
Uporabniški avatar
MarkoZ
 
Št.: 113
Pridružen: 20 sep 2006 11:44
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Xenia dne 28 okt 2006 1:39

Stvarno lijep akvarij.Mnogi od nas koji živimo uz more rado bi ga imali i napravili.Samo je jedna od velikih "stavki" tog akvarija rashladnik.Ako želimo držeti i jadranske koralje temperatura ne bi smjela prelaziti 15 (ili u najgorem slučaju 18).Kako se ti snalaziš s temperaturom?
Jedan akvarista iz Rijeke (koji je baš isciklao akvarij početkom ljeta-jadranski),nakon mjesec dana je morao rasformirati akvarij jer organizmi nisu mogli podnijeti temperaturu).

Želim puno uspjeha i ubuduće.
Xenia
 
Št.: 321
Pridružen: 01 mar 2005 0:36

OdgovorNapisal/-a Bojan dne 29 okt 2006 12:00

xenia Napisal/-a:,prelaziti 15 (ili u najgorem slučaju 18).Kako se ti snalaziš s temperaturom?,
Marko je v članku napisal , da v poletnem času uporablja sobno klimatsko napravo, tako da je temperatura 24 C, kar je po mojem mnenju primerno za organizme, ki živijo v priobalnem pasu.

V zimskem času bo seveda zelo koristno temperaturo nekoliko znižati.
Uporabniški avatar
Bojan
 
Št.: 9306
Pridružen: 12 nov 2004 16:44
Kraj: Ljubljana
Izkušnje: akv. 34let, morska 16let

OdgovorNapisal/-a MarkoZ dne 29 okt 2006 18:46

xenia Napisal/-a:Ako želimo držeti i jadranske koralje temperatura ne bi smjela prelaziti 15 (ili u najgorem slučaju 18).Kako se ti snalaziš s temperaturom?
Jedan akvarista iz Rijeke (koji je baš isciklao akvarij početkom ljeta-jadranski),nakon mjesec dana je morao rasformirati akvarij jer organizmi nisu mogli podnijeti temperaturu).


15 stopinj čez celo leto se mi zdi malo pretirano, v mislih imam organizme iz plitkega priobalnega pasu do 10 m globine. Verjetno pa bi bila takšna temperatura povsem primerna za globokomorske organizme iz globine nad 20 m. V plitkem priobalnem pasu so temp. nihanja velika in temp pogosto preseže 15 stopinj. Tudi tu lahko najdemo nekatere vrste koral kot npr. jadranska kamena korala (Cladocora cespitosa). Predvidevam, da je problematična tudi prehrana koral, ki se v jadranu povečini hranijo s planktonskimi organizmi. Sam s koralami nimam nobenih izkušenj. Mislim, da so skupaj s spužvami zahtevnejši organizmi za gojenje v akvariju. Spužve se po dosedanjih izkušnjah od vrste do vrste kar precej razlikujejo glede dolgoživosti v akvariju, vendar je še prezgodaj, da bi delal zaključke.

Katere organizme pa je imel akvarist iz Rijeke in kakšna je bila max temp. v akvariju?

Posnemanje naravnih življenskih razmer je vsekakor zelo zaželjeno tudi v akvariju, v tem ni nikakršnega dvoma. Znižanje/zviševanje temp. skupaj s krajšanjem/daljšanjem osvetlitve v zimskem/pomladnem obdobju je nujno za vse organizme (tako živalske kot rastlinske) iz zmernega klimatskega pasu z izrazitimi 4 letnimi časi, če želimo, da gredo v nov razmnoževalni cikel. Številne ribe se v obdobju razmnoževanja odenejo v atraktivne svatovske barve, kar je v akvaristiki zelo zaželjen pojav. Znižanje temp. pa ni nujno za samo preživetje. Kako konstantno visoka temp. vpliva na dolgoživost jadranskih organizmov, bi bilo treba experimentalno preveriti.
Naj omenim primer kolega s Krka ki ima 200 l akvarij naseljen pretežno z ribami in je v avgustu nameril temp. vode 28 stopinj, pri tem ni nobena riba poginila. Lastnik je opazil zgolj pospeseno rast rib, ki je sledila prav tako povečanemumu apetitu. Drug tak primer je Pic (Charax puntazzo), ki je v akvariju mojega očeta brez vsakega hlajenja preživel več kot 10 let, revno tako peščene vetrnice (Cerianthus membranaceus). Posploševanje vloge temperature v jadranskem akvariju se mi ne zdi primerno iz večih razlogov. Prvi je ta, da jadran naseljuje ogromno različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki izvirajo iz prav tako velikega števila različnih življenskih okolij. Drug razlog pa je ta, da je temperatura le eden izmed mnogih dejavnikov, ki vplivajo na dolgoživost jadranskih organizmov. Vseh dejavnikov, si upam trditi, niti ne poznamo, poleg tega prihaja tudi do številnih interakcij teh dejavnikov, kar stvar še bolj zaplete. Takšna je npr. povezava med temperaturo vode in metabolizmom organizmov, metabolizem narašča premosorazmerno z dvigovanjem temperature, do določene kritične točke seveda. Tako lahko hitro ugotovimo, da bo nek organizem ob neprimerni prehrani pri visoki temp. živel znatno krajše obdobje kot pri nizki temperaturi, ko se sploh ne hrani ali pa zelo malo. Hitri zaključek bi dejal, da je bila visoka temp. vzrok prezgodnjega pogina, dejstvo pa je, da ne vemo koliko časa bi taisti organizem preživel ob zadostni prehrani in če bi sploh poginil. Na tem hipotetičnem primeru sem hotel pokazati, da stvari v naravi še zdaleč niso tako enostavne, kot jih nekateri prikazujejo. V naravi ni enostavnih odgovorov, ki bi držali kar vsevprek.
Za konec se opravičujem za tale malo daljši prispevek, ki sem ga zaradi nespretnosti moral kar dvakrat natipkati.
Uporabniški avatar
MarkoZ
 
Št.: 113
Pridružen: 20 sep 2006 11:44
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Xenia dne 29 okt 2006 23:48

Da pa ja sam napisala od 15-18 ali je umjesto osmice ispao cookies!?
Vidjela sam da je većina organizama u akvariju iz plitke zone,ali su neki,kao Tunicati iz dubljeg mora.
Nisam govorila o ostaloj problematici,kao što je ubrzani bioritam organizama,koji zbog toga i kraće žive.Jasno i ishrana nekih je komplicirana.
Ako naši tropski akvariji imaju temperaturu od 24-26 stupnjeva,i svako veće (i manje) odstupanje nosi probleme,isto je i sa Mediteranskim akvarijem.Nije li zona Mediterana i Tropa uvjetovana uglavnom temperaturom ?
Naš javni akvarij u Crikvenici,koji ima rashladnike na nekim akvarijima,ipak ne može držati mnoge organizme naših,ipak hladnih voda,čija termoklina je na 10 m dubine.Zimi uz obalu,na sjev jadranu srednja temperatura je oko 8 stupnjeva,a na Južnom 12-14.To je velika razlika u odnosu na 24 .Mislim da akvarij treba ipak čim više približiti
uvjetima koji vladaju u prirodi-pa svi se trudimo da učinimo baš tako.
Naravno,Vašem akvariju želim uspjeh,zato i preporučujem rashladnik.
Moj prijetalj akvarista(biolog odstudirao biologiju mora u Ljubljani) imao je akvarij plitkih voda ,bez rashladnika,sa organizmima obalnog područja,no kratkotrajno veće zatopljenje u roku od tri dana uništilo je sve(naravno-temperatura je bila viša od 24).
Xenia
 
Št.: 321
Pridružen: 01 mar 2005 0:36

OdgovorNapisal/-a BojanD dne 30 okt 2006 0:47

Xenia, pozdravi mi prijatelja :P 8), dobra obrazložitev :idea:

Našel sem tole:
"... Pozimi je povprečna temperatura Jadranskega morja med 14 in 16 °C, v najglobljih delih Jadrana pa okoli 12 °C. Torej lahko rečemo, da je temperatura morja pozimi glede na globino dokaj izenačena. Spomladi, poleti in jeseni pa ni tako. V teh letnih časih se temperatura morja tik ob gladini giblje med 22 in 25 °C, v globinah pa enako kot pozimi le 12 °C. Temperatura vodnega stolpa, v katerem lovimo poleti, zatorej še zdaleč ni izenačena, temveč se po posameznih slojih spreminja. Na primer: dokaj enaka temperatura je v sloju med 2-5 m, pa v sloju med 5 in 12 do 13 m, pa spet v naslednjem sloju do 18 m in tako do 30 m globine, kjer pa je temperatura v glavnem vedno enaka. Posamezni temperaturno izenačen sloj imenujemo termoklina. Preidimo k bistvu. Splošno znano je, da se različne vrste rib zadrž ujejo v različnih globinah ali bolje rečeno v različnih termoklinah. Nekatere vrste pa se gibljejo natančno v mejah ene termokline, spet druge pa se, vsaj občasno, rade sprehajajo iz sloja v sloj"
http://www.revijakapital.com/navtika/cl ... clanka=612
Uporabniški avatar
BojanD
 
Št.: 494
Pridružen: 04 dec 2004 1:34
Kraj: Ljubljana
Izkušnje: akv. 44; morska 38 let

OdgovorNapisal/-a MarkoZ dne 30 okt 2006 9:52

xenia Napisal/-a:Vidjela sam da je većina organizama u akvariju iz plitke zone,ali su neki,kao Tunicati iz dubljeg mora.
.


Vsi organizmi ki so v mojem akvariju so bili nalovljeni na globidi do max 5m, vključno z Tunicati, večina celo na 1-2 m. Glede globin kjer živijo posamezne vrste je po mojih opažanjih v literaturi še precej nepravilnosti, ki verjetno izvirajo iz dejstva da so raziskovalci v glavnem potapljači, ki pa spregledajo plitki priobalni pas. Za kar precej vrst so podatki v literaturi zelo pomankljivi, tako glede razširjenosti kot tudi globine na kateri naj bi živeli, to garantiram.
Uporabniški avatar
MarkoZ
 
Št.: 113
Pridružen: 20 sep 2006 11:44
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a BojanD dne 30 okt 2006 10:07

Za kraljičke Apogon imberis piše, da gredo pozimi vsi v globje vode do 200 m globine na blatno-peščeno dno, kjer je stalna temperatura +12 °C ? MarkoZ, misliš, da ta podatek drži ? lp
Uporabniški avatar
BojanD
 
Št.: 494
Pridružen: 04 dec 2004 1:34
Kraj: Ljubljana
Izkušnje: akv. 44; morska 38 let

OdgovorNapisal/-a MarkoZ dne 30 okt 2006 10:17

BojanD Napisal/-a:Za kraljičke Apogon imberis piše, da gredo pozimi vsi v globje vode do 200 m globine na blatno-peščeno dno, kjer je stalna temperatura +12 °C ? MarkoZ, misliš, da ta podatek drži ? lp


Ta podatek skoraj gotovo drži in tudi večina ostalih rib se pozimi umakne v globlje toplejše vode. Problem pa imajo pritrjeni organizmi, kot so spužve in kozolnjaki, te se ne morejo umakniti ne v hladnejšo ne v toplejšo vodo, so pač tam kjer so.
Uporabniški avatar
MarkoZ
 
Št.: 113
Pridružen: 20 sep 2006 11:44
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Xenia dne 30 okt 2006 17:51

Šoljan i Miličević također navode taj podatak.Apogoni su noćni lovci,pa oni dolaze u pliću vodu uglavnom noću,u lov.Ali njihovo stalno obitavalište je dublja voda u kojoj više nemaju utjecaj valovi i površinske nepogode.
Xenia
 
Št.: 321
Pridružen: 01 mar 2005 0:36

OdgovorNapisal/-a Dinko van plati dne 30 okt 2006 18:00

Odvisno spet kako definiraš globoke vode. Apogoni so cel dan v luknjah 2 - 3 metre pod vodo. Tako je vsaj v zalivu kjer sem jih jaz opazoval.
Uporabniški avatar
Dinko van plati
 
Št.: 2549
Pridružen: 30 nov 2004 22:21
Kraj: Grosuplje

OdgovorNapisal/-a MarkoZ dne 30 okt 2006 22:00

xenia Napisal/-a:Šoljan i Miličević također navode taj podatak.Apogoni su noćni lovci,pa oni dolaze u pliću vodu uglavnom noću,u lov.Ali njihovo stalno obitavalište je dublja voda u kojoj više nemaju utjecaj valovi i površinske nepogode.


No ta je še ena od tistih netočnih , ki jih očitno navaja literatura ali pa si jo ti napačno povzela. Jaz sem jih tako kot pravi Dinko podnevi opazoval v špranjah, ponoči pa so prišli lovit na plano in tako so bili tudi ujeti. Vse to je bilo na globini 2 do 5 m. To, da bi se znotraj enega dne selili v globoko in potem zopet v nizko vodo je smešno. V globine se podajo zgolj pozimi, ko iščejo zavetje toplejših globinskih voda, v tem obdobju se zelo malo ali nič ne hranijo, saj je njihov metabolizem zmanjšan na minimum.
Uporabniški avatar
MarkoZ
 
Št.: 113
Pridružen: 20 sep 2006 11:44
Kraj: Ljubljana

Re: Akvarij meseca oktobra 2006 - MarkoZ

OdgovorNapisal/-a MarkoZ dne 12 dec 2010 16:13

Po dolgem času spet nekaj utrinkov iz mojega jadranskega akvarija. Vsi organizmi seveda izvirajo iz Jadranskega morja, slikani pa so v akvariju.

Slika
peščena roža Cerianthus membranaceus

Slika
morski kraljiček Apogon imberbis

Slika
kosmati romb Phrynorhombus regius

Slika
kosmati romb Phrynorhombus regius

Slika
rumeni zoantar Parazoanthus axinellae

Slika
črnoboka babica Parablennius rouxi

Slika
bodičasti kačjerep Ophiothrix fragilis

Slika
ognjenordeča zvezda Echinaster sepositus

Slika
peščena roža Cerianthus membranaceus

Slika
peščena roža Cerianthus membranaceus

Slika
peščena roža Cerianthus membranaceus

Slika
sončna vetrnica Cereus pedunculatus

Slika
dvoperjaničar Bispira volutacornis

Slika
rdeča morska vetrnica Actinia equina

Slika
pritlikavi sprehajalček Tripterygion melanurus

Slika
toponoso morsko šilo Syngnathus typhle in dvoperjaničarja v ozadju
Zadnjič spremenil MarkoZ, dne 13 dec 2010 20:06, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
MarkoZ
 
Št.: 113
Pridružen: 20 sep 2006 11:44
Kraj: Ljubljana

Re: Akvarij meseca oktobra 2006 - MarkoZ

OdgovorNapisal/-a Imperator dne 12 dec 2010 22:18

Čestitke za izredno kvalitetne fotografije v vseh okvirih... in barvitost jadranskeg akvarija.... :bounce: :bounce: :bounce:
Uporabniški avatar
Imperator
 
Št.: 221
Pridružen: 13 dec 2007 10:00
Kraj: Ljubljana
Izkušnje: 11let

PrejšnjiNaslednji

Vrni se na Predstavljamo akvarije

Kdo je online

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov registriranih in 1 gost