O ALGAH IN NJIHOVEM RAZVRŠČANJU

Avtor: Dinko Zavrl Džananović

 

 

 

Alge so bile nedvomno prve rastline na Zemlji. Iz tega sledi, da imajo dokaj primitivno zgradbo. Njihovo preprosto telo se imenuje steljka (talus). To pomeni, da ni diferencirano v prave rastlinske organe, kot so korenine listi in steblo. Najpreprostejše predstavnice alg so enocelične, najrazvitejše pa že tvorijo tkiva.

 

 

 

Delitev alg:

 

1. Po zgradbi:

Poznamo eno in mnogocelične mikro in mnogocelične makro alge. Obstajajo tudi enocelične makro alge (Caulerpa). Večinoma jih ločimo po tem, da so vidne s prostim očesom.

 

2. Glede na organizacijsko raven:

2.1. Bičkaste (flagelatne) - Plavajo z bički (evglena)

2.2. Kroglaste (kokalne) - Alge v odraslem stanju nimajo bičkov in so negibne. Razvile naj bi se iz bičkastih celic, ki so izgubile bičke.

2.3. Nitaste (trihalne) - Zgrajene so kot verige nebičkastih celic. Celice se delijo prečno, lahko pa tudi vzdolžno. V tem primeru pride do vzporednosti celic in ob ponovni prečni delitvi, nastane razrasla nitka. Take nitke se lahko prepletajo in tvorijo ploščate (morska solata) ali tridimenzionalne pleteže.

Razvile naj bi se iz kokalnih alg, vendar se njihove celice niso popolnoma ločile. Nekatere so sicer povsem samostojne, druge pa povezane s citoplazemskimi mostički (plazmodezme).

2.4. Tkivna steljka - je najkompleksnejša in značilna le za visoko razvite rjave alge. Prepoznavna so že razvita tkiva - specializacija celic.

2.5. Cevaste (sifonalne) - Grajene so iz ene same celice, ki je mnogojedrna. Primer je Caulerpa, saj iz nje že ob najmanjši poškodbi celične stene začne iztekati citoplazma. Navadno so te alge vidne s prostim očesom. Na zunaj so včasih členjene. Alge sicer res nimajo pravih tkiv, vendar lahko pri nekaterih makro algah vseeno opazimo zunanjo členjenost telesa. Ploščat, listu podoben del, ki opravlja fotosintezo, imenujemo filoid, na steblo nas spominja kavloid in na korenine rizoidi. Cevaste so zaradi notranje zgradbe in ne oblike.

 

 

 

 

 

 

                      

 

Nitasta alga                                                      Pletež (Morska solata)   Bičkasta alga                  Kokalna alga         

 

 

3. Sistematska: Obstaja več sistematskih delitev, saj sorodstveni odnosi med algami še niso povsem raziskani. Uporabil bom sistem, ki temelji na biokemijskem in morfološkem (bičkavost) razvrščanju.

Debla:

3.1. Evglenofiti (Euglenophyta) - Enocelične bičkaste alge. Nespolno razmnoževanje z vzdolžno delitvijo, spolno ni poznano. V skupini so avtotrofni (fotosinteza) in heterotrofni (organske snovi iz okolice) predstavniki. Če ni svetlobe lahko avtotrofi preidejo na heterotrofnost. Nimajo celulozne celične stene.

  euglena_acus_1phacus_tortus1a

               Euglena viridis                        Euglena actus                 Phacus tortus           Trachelomonas hispida

 

3.2. Zelene alge (Clorophyta) -  Izredno pestra skupina, tako po zgradbi kot razmnoževanju. V enotni skupini le zaradi biokemičnih lastnosti. Značilnosti evglenofitov, vendar niso v ožjem sorodu. Večina teh alg je sladkovodnih, poleg tega je za njih značilna še celulozna celična stena in vse organizacijske ravni.

Tropical green algae Halosphaera-green algae 

    Ulva taeniata        Caulerpa taxifolia                           Halosphaera                           Acetabularia acetabulum

 

3.3. Rumenkaste alge (Heterokontophyta) – Morfološko gledano precej neenotna skupina, povezujejo jo biokemične lastnosti. Rjave barve so zaradi rjavih in rumenih pomožnih fotosintetskih barvil, ki prekrivajo klorofil. Med rumenkaste alge spadajo rumenozelene, kremenaste, zlate in rjave alge.

-Kremenaste alge: so enocelične, izjemoma ostanejo celice po delitvi skupaj in tvorijo kolonijo. Celična stena vsebuje kremen in je zgrajena iz dveh delov, ki se prilegata kot škatla in pokrov. Morske diatomeje so večinoma zvezdasto somerne in planktonske. Nekatere pritrjene vrste se po podlagi gibljejo s pomočjo pretakanja citoplazme po površini lupinice.

-Rjave alge: so nitaste, nekatere skupine tvorijo tridimenzionalne pleteže. Pri najbolj razvitih med njimi, diferencirane celice tvorijo tkiva. Glede velikosti so zelo raznolike. Poznamo mikroskopske in take, ki zrastejo tudi do 50m. Večinoma so velike nekaj decimetrov.

 

             

kremenasta alga              Nereocystis luetkean           Macrocytis pyrifera

3.4. Rdeče alge Tudi za rdeče alge je značilna kombinacija biokemijskih lastnosti. Pomožna fotosintetska barvila prekrivajo klorofil in zato so kloroplasti rdečkasto obarvani. Podobnost v sestavi barvil je bila povod za domnevo o filogenetski povezanosti s cianobakterijami. Rdeče alge so nitasto zgrajene in makroskopske, z redkimi izjemami. Pri nekaterih se na njihove celične stene nalaga apnenec in tako pripomorejo h gradnji koralnih grebenov.

                                   

                                bead correline algae     

 

Botryoglossum ruprechtianu                              koralinska alga                                Corallina officinalis

 

 

Sam se od določanja alg na lepe oči najraje distanciram. Pravilno biokemijsko določanje alg se izvaja po sledeči tabeli, ki je malce okrnjena zaradi za nas nepomembnih dejstev. Za tako določanje, pa je potrebno še kaj več od mikroskopa in ostalih nam dosegljivih postopkov.

 

klorofil

fikobilin

karoten

ksantofili

rezervne snovi

a

b

c

α

β

diadinoksantin

diatoksantin

frukoksantin

heteroksantin

vošerijaksantin

lutein

zeaksantin

krizolaminarin

škrob

floridejski škrob

pramilum

cianoficejski škrob

Ciano bakterije

+

-

-

+

-

+

-

-

-

-

-

-

+

-

-

-

-

+

Evglenofiti

+

+

-

-

-

+

+

(+)

-

-

-

-

-

-

-

-

+

-

Zelene alge

+

+

-

-

(.)

+

-

-

-

-

-

+

+

-

/+/

-

-

-

Rumenkaste alge

+

-

+

-

-

+

+

(+)

(+)

(+)

(+)

-

-

+

-

-

-

-

Rdeče alge

+

-

-

+

(.)

+

-

-

-

-

-

+

+

-

-

+

-

-

 

Literatura:

www.sonoma.edu/biology/algae                                                                  

www.nmnh.si.edu/botany/projects/algae/Alg-Menu.htm

www.vattenkikaren.gu.se/.../ halospp/halospe.html

www.thenewzealandsite.com/photo/2185/

www.botany.hawaii.edu/.../ FiveKings/kings1.htm

www.plingfactory.de/.../ Euglenophyta1.htm

Andrej Podobnik, Dušan Devetak: RAZNOLIKOST ŽIVIH BITIJ