Školjke rodu Tridacna

Avtor: Bojan Jerina

 

Školjke rodu Tridacna so zelo pogosti stanovalci koralnih akvarijev. Sodijo v poddružino  Tridacnidae, katere predstavniki se od navadnih školjk ločijo predvsem po tem da imajo v svojem plašču prisotne simbiotske alge. Simbiotske alge poskrbijo za pretežni del prehrane teh školjk, kar pomeni , da jih v akvariju ni nujno potrebno dodatno hraniti.  Prav to pa je, poleg lepih barv teh školjk osnovni razlog , da so tako zelo popularne med morskim akvaristi. Plašč je mehko tkivo na vrhu školjke, ki ga školjka nastavlja sončnim žarkom in na ta način poizkuša ujeti tem več svetlobe za potrebe simbiotskih  alg zooksantel. V pričujočem članku podajam  nekaj osnovnih podatkov o gojenju teh školjk v akvariju in opis  posameznih vrst s poudarkom na razlikah med vrstami za potrebe identifikacije.

Skupina: Mollusca  (mehkužci)
Razred: Bivalvia (školjke)
Red: Veneroidea
Družina: Cardiacea
Poddružina: Tridacnidae (Orjaške školjke)
Rod: Tridacna

Gojenje v akvariju

Školjke v naravi živijo v nizki vodi, saj potrebujejo dosti svetlobe. Tudi v akvariju jim moramo zagotoviti dovolj svetlobe, čeprav vsaj po mojih izkušnjah za rast in preživetje na dolgi rok niti ne potrebujejo ravno ekstremno veliko svetlobe. Lahko jih gojimo na dnu 60 cm visokega akvarija , kateri je osvetljen samo s T5 žarnicami. Že 5 let gojim školjko vrste Tridacna crocea na  mestu, kjer je intenzivnost svetlobe le približno 6000 luksov. Moram pa poudariti, da lepe barve školjk zavisijo od pigmentov ,katere školjka v plašču razvije kot zaščito  proti premočni svetlobi in UV sevanju. Če školjki ne nudimo dovolj intenzivno svetlobo, izgubi nekaj teh pigmentov in rjava barva zooksantel postane bolj vidna, školjka pa manj lepa. Po mojih izkušnjah torej za preživetje školjke zadostuje že 6000 luksov , za lepe intenzivne barve pa potrebujemo več svetlobe.

Določitev vrste

Osnovni namen pričujočega članka je predstavitev lastnosti posameznih vrst školjk rodu Tridacna, ki nam služijo kot pomoč pri identifikaciji posamezne vrste. Omejil se bom le na šest vrst, čeprav Daniel Knop v knjigi  Giant Clams omenja tudi sedmo vrsto T. rosewateri.

Potrebno je omeniti, da identifikacija vrste ni zelo enostavna. Zlasti problematična je lahko identifikacija zelo mladih školjk, ki so manjše od 1 cm. Običajno se s tako majhnimi školjkami v našem hobiju ne srečamo, pa to torej niti ni pomemben problem.

Geografska razširjenost

Področja  v naravi , kjer živijo posamezne vrste Tridacna školjk, običajno niso omenjene kot podlaga za identifikacijo, vendar se meni tudi ta podatek dozdeva zelo koristen, še posebno takrat , ko želimo vrsto školjke določiti v njenem naravnem okolju. Če podrobno pregledamo spodnjo tabelo, lahko opazimo , da v Rdečem morju in ob vzhodni obali Afrike v naravi živita le vrsti Tridacna maxima in Tridacna squamosa. Prav Rdeče morje in vzhodna obala Afike, pa sta zelo pogosti turistični destinaciji ljubiteljev koralnega morja.

Vrsta Geografska razširjenost Največja

velikost

Luske  Odptina za nogo Simetrija školjčne lupine
Tridacna maxima Omenjeni dve vrsti sta najbolj razširjeni, saj jih lahko najdemo skoraj po celotnem območju Indopacifika, vključno z Rdečim morjem na zahodu do  otoka Fiji v Tihem oceanu na vzhodu.  35 cm Velike luske in velik razmak med luskami velika asimetrična
Tridacna squamosa  35 cm Izrazite luske in majhem razmak med luskami srednje velika simetrična
Tridacna crocea Te tri vrste za razliko od predhodno omenjenih dveh vrst ne najdemo v Rdečem morju in zahodnem delu Indijskega oceana. Jih pa najdemo od otokov Nicobar na zahodu do  otoka Fiji v Tihem oceanu na vzhodu. 15 cm Luske samo na zgornjem delu ? velika in široka simetrična
Tridacna  derasa 50 cm nima izrazitih lusk majhna, ozka  
Tridacna  gigas 130 cm nima izrazitih lusk pri odraslih odprtine sploh ni  
Tridacna tevoroa Najdemo jih samo v Tihem oceanu na ozkem področju okoli otoka Fiji. 50 cm nima izrazitih lusk    

 

Luske (scales)

Na obeh delih apnenčaste lupine imajo ali pa tudi nimajo školjke rodu Tridacna v nekašnih stolpcih razvršcene izrastke, ki spominjajo ne nekašne luske, čeprav nimajo prav nobene povezave z luskami pri ribah. So le nekakšni apnenčasti izrastki na lupini školjke. Prav te luske pa so osnovna značilnost, ki nam lahko služi pri razlikovanju posameznih vrst.

Na spodnji sliki si lahko ogledate luske na školjki T.squamosa, za katero so značilne zelo velike luske. Če si ogledamo en stolpec lusk vidimo, da so pri školjki T.squamosa relativno veliki presledki med luskami. Na sliki je precej majhna školjka (5cm), ki ima zelo velike luske pravzaprav le na zgornjem delu.

Oblika školke, gledano iz strani

Pogled na školjko iz strani nam razkrije še eno zelo pomembno značilnost, v kolikor nas zanima identifikacija vrste. Osredotočimo se na povsem spodnji del školke na zgornji sliki in nato primerjamo levo in desno stran. Če je odddaljenost od te spodnje srednje točke do skrajne leve točke približno enaka, kot odddaljenost od te spodnje srednje točke do skrajne desne točke potem govorimo o simetrični obliki školjčne lupine. Zgoraj prikazana T.squamosa ima simetrično oblikovano školjčno lupino. Pri asimetrično oblikovani  školjčni lupini T. maxima je razmerje 1/3 : 2/3.

Odprtina za nogo na spodnji strani

Na spodnji strani školjke pri večini školjk Tridacna najdemo odprtino za nogo. Velikost in oblika te odprtine med obema polovicama lupine nam tudi lahko služi kot pomoč pri identifikaciji. Na sliki spodaj si lahko ogledate spodnji del pri školjki T.squamosa. Odprtina za nogo školjkam omogoča, da se pritrdijo na podlago. Če primerjamo največjo velikost školjke in velikost odprtine za nogo opazimo, da tem manjša je največja velikost školjke , večja je odprtina za nogo. To je povsem logično. Manjše školjke , kot je naprimer T. crocea, se na podlago močno pritrdijo, težje kor je T. gigas pa enostavno ležijo na podlagi in stabilnost jim zagotavlja že sama teže školjke.

Enostaven pripomoček za identifikacijo

Članek zaključujem še z nekoliko poenostavljenim pripomočkom (tabelo) za identifikacijo vrste v nekaj korakih.

Vrsta Plašč se razteza preko roba školjke Vhodna odprtina ima tipalke Školjčna lupina ima luske Luske Simetrija školjčne lupine Odptina za nogo
Tridacna maxima DA DA DA Velike luske in velik razmak med luskami asimetrična velika
Tridacna squamosa  Izrazite luske in majhem razmak med luskami simetrična srednje velika
Tridacna crocea Luske samo na zgornjem delu, vendar to velja samo za školjke iz narave. simetrična velika in široka
Tridacna  derasa NE  
Tridacna  gigas NE NE
Tridacna tevoroa NE  
rod Hippopus

1.) Najprej preverimo ali se plašč (zgornji mehki , običajno barviti del školjke) razteza preko roba školjke. Seveda mora biti školjka zdrava in popolnoma odprta. Najverjetneje bomo ogotovili , DA se razteza preko roba, saj je to značilno za vseh 5 najpogostejših vrst.

2.) Nato zopet školjko pogledamo iz vrha in preverimo, če ima tipalke v odprtini skozi katero črpa vodo. Najverjetneje bomo ogotovili , DA ima , saj je to značilno za vse 4 v morskih akvarijih  najpogostejše vrste.

3.) V naslednjem koraku pogledamo školjko iz strani in se osredotočimo na školjčno lupino. Vrsto Tridacna  derasa bomo prepoznali po tem , da edina od preostalih 4 vrst nima lusk.

4.) Najtežje je razlikovanje med preostalimi tremi vrstami: Tridacna maxima ,Tridacna squamosa in Tridacna crocea. 

Vrsto T. maxima najbolj zanesljivo prepoznamo po podolgovati in asimetrični obliki školjke , vendar ta kriterij ni 100 zanesljiv, ker občasno T. maxima razvije tudi drugačno obliko.

Vrsto T. squamosa  je še najlažje prepoznati po velikih izrazitih luskah med katerini je velik razmak, tako da so luske še bolj poudarjene. Poleg tega ima vrsta T. squamosa manjšo odprtino za nogo, kot obe preostali vrsti, seveda relativno glede na velikost školjke.

T. crocea  je v naravi pogosto zažrta v skalo, tako da na spodnjem delu nima lusk. Je pa to zelo nezanesljiv identifikacijski znak, saj T. crocea, katero gojimo nekaj let v akvariju in je enostavno postavljena na pesek, dobi luske po celotni školjki. Zelo prepoznaven znak T. crocea školjke je velika in široka odprtina za nogo.

Na spodnjih dveh slikah lahko primerjate relativno velikost odprtine za nogo mojih dveh  školjk: T. crocea, ki izhaja iz Tajske in T. squamosa, ki je po poreklu iz Rdečega morja.

ridacna crocea ima zelo veliko in široko odprtino za nogoT. squamosa ima srednje veliko (manjšo) odprtino za nogo

Tridacna crocea ima zelo veliko in široko odprtino za nogo    T. squamosa ima srednje veliko (manjšo) odprtino za nogo

Sledi še primerjva obeh zgoraj navedenih školjk od zgoraj

T. croceaT. squamosa

    T. crocea, pri kateri se lepo vidijo goste luske                     T. squamosa, pri kateri je lepo vidna zgornja vrsta velikih lusk

Na koncu pa še gasilska slika obeh školjk T. crocea na levi in T. squamosa na desni. Lepo je vidno, da imata obe školjki tipalke v odprtini za dovod vode in da se pri obeh plašč razteza preko roba školjke.

Literatura

  1. Knop Daniel, Giant Clams, Dahne Verlag, 1996
  2. Sprung Julian , Delbeek Charles, The Reef Aquarium Volume One (July 1994)
  3. Erhardt Harrz, Moosleitner Horst, Marine Atlas 3,Mergus, 1998
  4.  Elizabeth M. Lukan ,  Fish & Chips, July 1999  Tridacnid Clams: The Basics
  5. http://www.exotictropicals.com/encyclo/reef/clams/tridacna.htm

Komentarji na članek so možni na forumu