Notranji preliv v mojem akvariju


Slika 1: Preliv v mojem akvarijuV morskem akvariju je sesanje vode iz gladine zelo dobrodošlo, saj preprečuje nastajanje oblog na vodni gladini. Kljub temu, da obstajajo tudi druge možnosti preprečevanja oblog na vodni gladini, pa je prav preliv najpogostejše uporabljena in po mojem mnenju tudi najustreznejša rešitev.

Preliv, opisan v tem članku, je prirejen za dotok vode v filter pod akvarijem. V teh primerih je osnovni problem klokotanje, ki ga povzroča pretok vode. Klokotanje vode se uspešno prepreči z dušilcem zvoka, ki je v mojem primeru narejen po sistemu Durso.

Izdelava notranjega preliva je zelo enostavna. Del akvarija se pregradi. V ta namen sem v mojem primeru uporabil kar steklene stene, ki segajo od dna pa do 6 cm pod vrhom akvarija. Na vrhu preliva se namesti grabljice skozi katere se pretaka voda, obenem pa se prepreči, da bi v preliv potegnilo tudi kako neprevidno ribico.

Gladina vode je v pregrajenem delu (preliv) nižja, kot je gladina vode v akvariju, zato voda iz gladine akvarija odteka v preliv. Preliv je v mojem akvariju nameščen v zadnjem levem robu akvarija, tako da sem za pregradne stene preliva potreboval le še dve dodatni stekleni šipi, ki sta 6 cm nižji od višine akvarija. Širina obeh dodatnih steklenih sten zavisi od velikosti preliva. V mojem primeru sta širini 210mm za prednjo steno in 140 mm za stransko steno. Načrt je lepo viden na sliki 2, ki prikazuje tloris preliva. Že bežni pogled na načrt nam pokaže glavno slabost notranjega preliva. Notranji preliv nam zasede kar znaten del akvarija. V mojem primeru zaseda 3,15 kvadratnega centimetra gladine, kar prinese skoraj 4% od celotnega akvarija. Menim pa, da ostale prednosti notranjega preliva, kot sta zlasti estetika in velika varnost pred morebitnim puščanjem odtehtajo to slabost.

 

Slika 2Preliv ima dimenzije 20cm x 14 cm in je zasnovan povsem klasično z dvema izvrtinama, ki služita iztoku za vodo v filter pod akvarijem in cevi za črpanje vode nazaj v akvarij. Za iztok je izbran sistem z 25 mm cevmi, za povratni sistem iz črpalke pa sistem z 20 mm cevmi. Na vrhu iztočne cevi je montiran dušilec zvoka. Več let sem uporabljal svoj patent za dušilec zvoka, nato pa me je pred kakima dvema mesecema Aleksander Lavrih opozoril na opis dušilca zvoka Durso , ki deluje zelo dobro in je manj kompliciran, tako da sem tudi jaz prešel na uporabo tega sistema za dušenje zvoka.

Še enkrat bi želel opozoriti na načrt tlorisa preliva, zlasti na mere, saj moramo biti pri tem načrtovanju zelo previdni, da nam ostane dovolj prostora za montažo vseh potrebnih elementov v prelivu, zlasti za oba elementa, ki se montirata v dno (bulkhead). Preden sem se lotil načrta za preliv v novem akvariju, sem že imel dolgoletne izkušnje s podobnim prelivom v starem akvariju in ocenjujem, da sem kar ustrezno dimenzioniral novi preliv.

 

Montaža preliva

Slika 3: GrabljiceStekleni del preliva mi je naredil kar steklar, ki je delal moj akvarij. Prav tako je izvrtal luknje v dnu akvarija po načrtu iz slike 2. Ostala dela so relativno zelo enostavna in ne zahtevajo posebnih orodij.

Grabljice

Najprej sem nalepil grabljice na vrh preliva. V ta namen sem uporabil že kar narejene grabljice, katere je možno kupiti v trgovini Vogelfarm. Omenjene grabljice so dvodelne: osnova in grabljice, kar je precej praktično, saj lahko grabljice kasneje kadarkoli enostavno snamemo, recimo za potrebe čiščenja. Osnovni del sem s silikonskim lepilom nalepil na vrh steklene stene preliva, natančno povedano na zunanji del stene, tako da je vrh osnovnega dela grabljic poravnan z vrhom steklene stene preliva. 

Za preliv sem potreboval kar 215mm (širina preliva + debelina stekla + 5mm) + 150mm (globina preliva + debelina stekla), torej skupaj 365mm  grabljic. Grabljice, ki so prikazane tudi na sliki, 3 so oblikovane po sledečem vzorcu (5mm polno, 5mm zareza, 5 mm polno, 5mm zareza, ...)

Cevni sistem za iztok iz preliva

Osnovno vodilo pri izdelavi cevnega sistema za iztok vode iz preliva v filter pod akvarijem je tem tišje delovanje sistema. Sistem je zasnovan na podlagi ideje Durso sistema, z eno samo razliko, da nisem uporabil dva premera cevi, ampak sem zoženje izdelal z uporabo ventila.

Moj sistem je narejen za pretok približno 400 litrov na uro, seveda pa isti sistem deluje tudi v primeru večjih ali manjših pretokov. Ustrezno pretoku je le potrebno nastaviti ventil in izvrtati ustrezno velikost luknjice v kapico na zgornjem delu preliva. Možna je tudi vgradnja ventilčka za zrak v kapico, tako da lahko odprtino reguliramo.

Kot sem že omenil je za iztok je izbran sistem z 25 mm cevmi in elementi, katere se lahko vse  kupi v trgovini Vogelfarm. Izdelavo je najlaže opisati s seznamom vseh potrebnih elementov, ki so navedeni od zgoraj navzdol glede na postavitev v prelivu.

Slika

Elementi (25mm)

Opis

 Kapica

 Na vrh kapice se izvrta luknjica (z 2mm svedrom) za zrak. Pravzaprav je velikost luknjice potrebno prilagoditi pretoku, tako da najprej izvrtamo manjšo luknjico, nato pa velikost po potrebi še korigiramo.

 Cev (10 cm)

 Z dolžino te cevi, v kateri je zrak, se določi višina vode v prelivu.

 T člen, cev (5 cm), L člen

 Ti elementi DURSO sistema sestavljajo del za zajem vode .

 

 Cev (odvisno od višine  akvarija)

 

 Element s tesnili montiran v dno akvarija (bulkhead)

 Omogoča prehod cevi skozi akvarijsko dno. Element ima dve tesnili. Gumijasto tesnilo mora biti zgoraj v prelivu, trdno plastično tesnilo pa je spodaj pod dnom akvarija.

 Cev (5cm)

 

 Ventil

 Omogoča kontrolo iztoka vode iz preliva. Ventil mora biti rahlo zaprt za pravilno delovanje Durso dušilca.

 Cev

 Dotok vode v filter pod akvarijem.

Na koncu opisa bi želel podati še nekaj praktičnih nasvetov, ki se nanašajo na montažo cevnega sistema.

Element s tesnili sem v dno montiral na ta način, da sem ga zategnil z maksimalno silo brez uporabe orodja, nato pa sem z uporabo ključa ustrezne velikosti naredil še četrtino obrata. Preden sem sem montiral sistem sem se tudi sam spraševal, kako močno je potrebno zategniti tesnila, vendar pa nikjer  nisem dobil ustreznega odgovora. Mislim, da je opisana varianta kar v redu.  Nekateri akvaristi pri tej montaži uporabijo tudi silikonsko lepilo, vendar pa po mojih izkušnjah z izvedbo v  svojem prejšnjem akvariju, mazanje s silikonskim lepilom samo škoduje.

Cevi in elementov, ki so v prelivu ni potrebno lepiti, pravzaprav je še boljše, da jih ne lepimo, saj na ta način sistem zlahka ponovno razstavimo. Za cevi in elemente zunaj preliva pa priporočam lepljenje, ker sicer lahko pride do malenkostnega puščanja vode.

Povratni sistem iz črpalke

Povratni sistem iz črpalke je pravzaprav samo cev, ki je namenjena črpanju vode iz filtra pod akvarijem nazaj v akvarij. V ta namen sem uporabil nekaj cevi 20 mm, dva L elementa, element s tesnili montiran v dno akvarija (bulkhead), nastavek za gumijasto cev, ki se privije na element s tesnili in gumijasto cev za povezavo s črpalko. Gornji del sistema je lepo prikazan na povsem zgornji sliki 1, ki nazorno pokaže, kako se lahko z uporabo L elementov poljubno usmeri iztok vode.

Koliko prelivov a enem akvariju?

Na koncu članka bi želel načeti še zanimivo temo, koliko prelivov je potrebno za zadovoljivo čiščenje vodne gladine. V primeru mojega akvarija, ki ima dolžino 130 cm, je en preliv na robu povsem dovolj. Pri daljših akvarijih  (160 cm), sem opazil izvedbo z enim prelivom na sredini akvarija, seveda pa je primerna tudi izvedba z po enim prelivom na vsaki strani akvarija.

Preliv in penilnik

Kot sem že omenil je preliv idealna rešitev za posnemanje madežev iz vodne gladine. Madež na vodni gladini pa pravzaprav sestavljajo proteinske mulekule, ki se vežejo na stik voda-zrak. Logično sklepanje nas navede na misel, da je potrebno vodo iz preliva čim prej voditi do penilnika,da izloči proteinske mulekule.

Literatura

1.)Welcome to the Home of the Durso StandpipeTM