Kozice rodu Lysmata

Avtor: Bojan Jerina

 

Morske kozice rodu Lysmata so zelo pogosti stanovalci morskih akvarijev. V akvarijih z dovolj kakovostno vodo je gojenje kozic Lysmata enostavno in prav to je v povezavi z lepimi barvami teh kozic poglaviten razlog, da so pri akvaristih zelo priljubljene.  V pričujočem članku sem opisal tri najbolj popularne vrste teh kozic in moje izkušnje z razmnoževanjem kozic vrste L. debelius.

Lysmata debelius

Čistilne kozice L. debelius so intenzivno rdeče ali vijoličaste barve, poleg tega pa imajo po telesu še bele pike. V svojem akvariju gojim par kozic L. debelius, ki sta vijoličaste barve. Eno od mojih dveh kozic si lahko ogledate tudi na sliki desno. Kozice L. debelius, še posebno tiste, ki so rdeče barve , so izredno lepe, jih pa v običajnem koralnem akvariju zelo redko vidimo. So zelo plašne živali, ki večji del dneva preživijo skrite med kamenjem v akvariju in svoja skrivališča zapustijo le v času hranjenja. To skrivanje je eden od razlogov , da bolj priporočam gojenje kozic L. amboinensis, ko so poleg tega tudi bolj učinkovite pri čiščenju ribjih zajedalcev.

Lysmata amboinensis

Kozice L. amboinensis so zelo družabne živali, katere je potrebno gojiti v parih. V naravnem okolju se prehranjuje z raznimi zajedalci, ki jih pobirajo iz kože, škrg ali ust večjih rib. Te kozice so tudi v akvariju zelo koristne pri zdravljenju nekaterih bolezni. Sam sem se velikokrat prepričal v učinkovitost teh kozic pri zdravljenju bolezni belih pik. V mojem akvariju se obnašajo podobno kot v naravi. Najpogosteje z glavo navzdol visijo iz stropa votline  v akvariju in čakajo na stranke, ki potrebujejo čiščenje. Omenjene kozice sem zelo pogosto opazoval tudi v naravi, saj so pogosto prisotne na koralnih grebenih. Prav zanimimivo je opazovati usnjačo velikosti 1 m, ki priplava do čistilne baze (dom kozic), se nakako tipišno nagne, odpre usta in kozice ji temeljito učistijo zobe, nato pa še zaplavajo skozi odprte skržne poklopce in očistijo še škrge. V akvariju te kozice ne najdejo dovolj hrane v obliki ribjih parazitov, zato potrebujejo tudi dodatno hrano. Ustreza jim enaka hrana kot kozicam L. debelius. Najrajši imajo kose mesa škampov, ki jih jemljejo celo iz roke, za zahvalo pa lastniku še temeljito očistijo svinjarijo iza nohtov. Kozice jedo tudi ribje iztrebke. Te kozice imajo tudi lastnost, ki jih dela malo manj popularne med lastniki koral , katere je potrebno hraniti. Z veliko vnemo pobirajo kose mesa iz ust raznih vrst trdih koral z velikomi polipi, kor so Tubastrea, Favia, itd in na ta način povzročajo nemalo sivih las lastniku koral.

Lysmata wurdemani

Kozice L. wurdemanni so med akvaristi popularne zlasti zato, ker se prehranjujejo z nadležnimi morskimi vetrnicami Aiptasia.

Razmnoževanje

Razmnoževanje  kozic L. debelius in L. amboinensis je podobno. V mojem akvariju imam par L. debelius in par L. amboinensis , ki v akvariju stalno proizvajata velike količine larv. Vsaka kozica izleže larve povprečno enkrat na dva tedna in količina teh larv, ki so nekoliko večje kot navpiji artemij je takšna, da predstavlja kar znatno količino žive hrane za ostale stanovalce mojega akvarija. Količina žive hrane , ki jo proizvedejo štiri kozice Lysmata prav gotovo ni zanemarljiva in je po moji oceni približno tolikšna , kot če bi stalno gojili navpije artemij  v eni steklenici velikosti1,5 litra.

Kozice L. amboinensis so hermafroditi (dvospolniki), kar pomeni da obe kozici , ki sta par oplodita  drug drugo in obe nosita jajčeca pod repnim delom. Larve se izležejo iz jačec na isti dan, ko se kozica levi. V mojem akvariju se mlade larve vedno izležejo 1 uro po tem, ko se ugasnejo luči. Kozica , ki ima zrela jajčeca, se postavi v del z močnim vodnim tokom, strese rep in larve se razpršijo po akvariju. Zrela jajčeca se prepozna po tem , da na dan pred izvalitvijo dobijo srebrvno barvo. Izležene larve močno privlači svetloba  in se zato zberejo na najbolj svetlem prostoru.

Vzreja larv

V svojem akvariju imam stalno , dvakrat na teden na novo izležene larve in pred približno enim letom in pol sem poizkusil mlade larve tudi vzgojiti. Vzrejo larv sem preikusil na vrsti L. debelius. Larve sem gojil približno 1 mesec, ko je poginila še zadnja larva, preden je prešla fazo preobrazbe.

Za vzrejo larv  sem pripravil 30 literski akvarij , v katerega sem natočil vodo kar iz akvarija, v katerem imam odrasle kozice. Vzrejni akvarij je prikazan na sliki desno. V njem je samo termometer , na vrhu luči in v akvariju minimalno prezračevanje, 1 zračni mehurček na sekundo.

Larve je zelo enostavno poloviti iz oglednega akvarija. Ko so se  mlade larve izlegle, sem ugasnil vse črpalke in na vrhu akvarija in posvetil z baterijsko svetilko. Larve so se po 5 minutah zbrale v velikem številu na osvetljenem mestu in tam sem jih polovil z zajemanjem v jogurtov kozarček. Naenkat se ulovi kakih 20 larv in prav kmalu polovimo vse larve , ki jih je nekajkrat  po sto. Postopek je zelo enostaven, traja kakih 15 minut in je tudi zelo nežen za larve. Larve nikakor ne smemo loviti z mrežico, ker bi jih uničili. Larve z jogurtovim kozarčkom zlivamo kar v vzrejni akvarij. Aklimatizacija ni potrebna , saj je v vzrejnem akvariju enaka voda kot v akvariju, kjer so se larve izlegle.

Desno je zelo slaba slika izležene larve, je pa zanimiva saj lahko primerjate velikost larve kozice z nekaj dni starim klovenčkom , ki prav tako v teh prvih dneh  ni še prav nič zrasel.

Larve sem hranil s kotačniki in so v prvem tednu zelo hitro rasle. Slika na desni prikazuje en teden staro larvo, ki ima že dobro razvite oči in delno obarvane repne plavuti in noge.

V vzrejnem akvariju nisem imel prav nobene filtracije, zato je bilo potrebno vodo zelo pogosto menjati. Menjal sem 1/3 vode vsak dan. Ko se bom naslednjič lotil vzreje mladih kozic, bom vzrejni akvarij preko zelo majhne črpalkice povezal z glavnim akvarijem , ker se drugače preveč časa potroši na menjavah vode. Že tako in tako je ogromno dela , saj je potrebno mlade kozice vsaj trikrat na dan hraniti s kotačniki.

So pa mlade larve od dobri prehrani, kar precej odporne. V vzrejnem akvariju mi je nitrit narasel celo na 0,2 ppm , pa so vseeno preživele.

Na sledeči sliki je prikazana tri tedne stara kozoca. Tri tedne stare kozice sem že hranil z navpiji artemij. Merile so že skoraj 1 cm od glave do repa.

Glede na izkušnje drugih rejcev kozic Lysmata je najtežje vzgojiti te kozice preko faze preobrazbe, ko larva dobi obliko odrasle kozice. Vsekakor bom z vzrejo še poizkusil, bo pa potrebno rezevirati kar precej časa, saj mlade kozice zahtevajo kar precej nege in našega časa. 

Literatura

  1. Helmut Debelius, Hans A. Baensch; Marine Atlas 1,Mergus, 1997
  2. Dr. P.V. Loiselle, Hans A. Baensh; Marine Aquarist Manual, Tetra Press 1991
  3. Captive Rearing of Peppermint Shrimp (Lysmata wurdemanni)
  4. Breeding The Indo-Pacific White Striped Cleaner Shrimp Lysmata ambionenesis

 

Komentarji na članek so možni na forumu