Potopis: Kuba

Avtor: Bojan Jerina

 

Slika1: Sončni zahod na otoku Cayo LevisaKuba je najbolj zahodni otok Velikih Antilov, leži pa le malenkost južno od severnega povratnika. Nahaja se  v sredini področja, ki ga nekako lahko imenujemo tudi ameriško Sredozemsko morje. Ob južne obale Kube butajo valovi Karibskega morja, na severu se nahaja Atlantski ocean, medtem ko je na zahodu Mehiški zaliv. Ni se vam torej potrebno čuditi, da me je zanimalo tudi življenje v morju ob obalah Kube in sem na 14 dnevno potovanje po Kubi nesel tudi masko in dihalko , kot obvezno opremo za snorklanje.

Med svojim potovanjem po Kubi sem obiskal kar nekaj plaž v različnih področjih Kube in lahko zatrdim , da je v morjih ob Kubanski obali možno videti mnogo zanimivega. Seveda je potrebno vedeti, da Kuba popotnikom nudi še mnogo drugih zanimivosti in ne samo lepih plaž in podvodnega sveta. Naj omenim le kubanski smisel za ples in glasbo, pa vozni park, ki ga sestavljajo pretežno kolesa , kočije in več kot 50 let stare ameriške limuzine in na koncu še neverjetno lepo ohranjena kolonialna mesta. Pričujoči članek, pa sem napisal predvsem z namenom, da bi tistim navdušencem nad življenjem v morju, ki se nameravajo odpraviti na Kubo, opisal, katere lokacije so po mojem mnenju najbolj primerne za snorklanje.

Slika 2: Gorgonia ventalina Glede na to, da Kuba meji na različna morja sem pričakoval, da bodo precej večje razlike med habitati , kot pa v resnici so. Pričakoval sem , da bodo južni del Kube, ki ga obdaja Karibsko morje naseljevala precej drugačna struktura organizmov , kot na severnih obalah, katere obdaja Atlantski ocean. Glede na to, da sem podrobno raziskal le plitvine (do 10 m globine) , pa lahko trdim , da najdemo precej podobne habitate tako na obalah Atlantskega oceana, Mehiškega zaliva in Karibskega morja. Po drugi strani pa se ti habitati zelo razlikujejo od habitatov , katere najdemo na področju Indopacifika. Na obalah Kube ni nikjer videti školjk rodu Tridacna, ki so tako zelo značilne za Indopacifik. Po drugi strani pa v plitvinah povsem dominirajo korale iz reda Gorgonacea (Sea whips and Sea fans). V slovenski literaturi sem  za omenjeni razred ožigalkarjev zasledil ime roževinaste korale. Izredno veliko je predvsem morskih pahljač (rod Gorgonia), ki so vedno obrnjene s ploščato stranjo v smeri valovanja, tako da se stalno gugajo v ritmu valov. Na sliki zgoraj je prikazana Gorgonia ventalina, katero sem slikal v globini približno 3m, 1 km od obale otoka Cayo Levisa.

Od kamnitih koralnjakov najdemo pretežno kroglaste oblike LPS koral, ki jih v slovenščini običajno imenujemo s skupnim imenom možganjače. SPS koral je zelo malo. Ponekod lahko vidimo kako barvito koralo iz rodu Porites, nisem pa videl nobenih intenzivno obarvanih koral rodov Acropora, Pocillopora, Seriatopora in Stylophora, ki v največji meri prispevajo k intenzivnim barvam koralnih grebenov v vodah Indopacifika. Pravzaprav sem videl le rjavo obarvane korale rodu Acropora. Po moji oceni je napogostejša vrsta Acropora palmata, precej pa je tudi kamnitih koralnjakov vrste Acropora cervicornis.

Med koralami reda Gorgonacea in možganjačami plava precej koralnih rib. Zelo veliko je predvsem kirurgov. Nisem povsem prepričan , ampak grobo bi ocenil , da je v morjih ob obalah Kube precej več alg, kot pa recimo v Rdečem morju ali Indopacifiku. No, v vsakem primeru kirurgov je izredno veliko in vsi so zelo debeli. Do sedaj sem mislil, da je moj P. hepatus najbolj rejeni kirurg na svetu , saj sem v naravi videl pretežno razmeroma vitke kirurge. Kirurgi iz kubanskih voda imajo pa lepo zaobljen trebušček. Največ je kirurgov vrste Acanthurus coeruleus. Mladi primerki so povsem rumeni z modro obarvanimi robovi plavuti, ko pa odrastejo so povsem modre barve.  Seveda pa lahko vidimo tudi pare zastavic, posamezne cesarčke, gospice, papagajke in ostale ribe značilne za tropske koralne grebene. Nisem pa videl niti enega klovna , čeprav je povsod zelo veliko morskih vetrnic.

Varadero in okolica

Varadero je najbolj poznano turistično naselje na Kubi. Po podatkih kar tretjina vseh tujih turistov biva v Varaderu. Turistično naselje leži na 20 km dolgem, vendar zelo ozkem polotoku ob obali Atlatskega oceana. Večina hotelov je na atlantski strani polotoka, kjer se nahaja 20 km dolga plaža iz skoraj povsem bele mivke. Nikjer ob tej 20 km dolgi obali ni možno videti  koral, saj  pesek, ki ga valovi stalno premikajo onemogoča, da bi se ob tej obali naselile korale. Potapljači in snorkelisti se morajo iz Varadera z ladjo odpraviti na okoliške lokacije , ki so primerne za potapljanje in snorklanje, kar pa seveda ni poceni. Po drugi strani pa je za Kubo iz Evrope prav preko letališča Varadero običajno možno najti najcenejšo letalsko karto, saj je v Varadero mnogo čarterjev iz Evrope. To je tudi razlog, da je Varadero pogosto prvo mesto na potovanju po Kubi, ki ga obiščejo popotniki, tudi tisti, ki želijo videti pravo Kubo, katero se seveda v Varaderu ne more videti.

Kakih 20 km zahodno od Varadera v smeri proti glavnemu mestu Havana, se nahaja Playa Coral, ki je zelo primerna za snorklanje. Playa Coral se nahaja zelo blizu ceste Via Blanca, ki povezuje Havano in Varadero in jo ni težko najti. Plaža je pravzaprav povsem blizu letališča, pa pride zelo prav za obisk zadnji dan , če je potrebno nabrati še kake žive suvenirje ali pa jih oskrbeti s svežo vodo preden poletimo nazaj v Evropo.

Plaža ni prav nič posebnega. Na obali iz bele mivke je nekaj senčnikov, tako da nismo povsem brez sence, kar je na Kubi, kjer sonce kar močno pripeka, bistvenega pomena. Turistov je zelo malo, razen dopoldne , ko običajno pripelje en avtobus poln turistov. Seveda se vsi potniki iz avtobusa podajo na snorklanje in potaplanje, saj bi na tej plaži težko našli še kako drugo zanimivost. Vsekakor pa je snorklanje na tej plaži zelo dobro, saj je le kakih 20 metrov od obale precej skal , ki so naseljene s koralami značilnimi za morja okoli Kube. Med koralami pa vidimo tudi precej rib , med katerimi prevladujejo kirurgi, kateri plavajo posamezno ali pa v zelo velikih jatah, ki štejejo tudi po več 100 primerkov.

Playa Giron

V kolikor se iz Varadera, ki leži na severni obali Kube odpravimo skoraj naravnost proti jugu pridemo do Prašičjega zaliva, ki je poznam po propadli invaziji kubanskih emigrantov ob podpori ZDA leta 1961. Pot nas vodi tudi skozi močvirno območje polotoka Zapata, kjer se večina popotnikov ustavi v Boca de Guamo, kjer pridejo na svoj račun predvsem ljubitelji plazilcev in ptic. Večina avtobusov iz Varadera konča svojo pot v Playa Larga, kjer si turisti ogledajo mesto invazije iz leta 1961 in precej klavrn pogled na Karibsko morje. Mislim , da si lahko le malo kdo predstavlja, da je le kakih 20 km vožnje naprej ob obali zaliva nekaj zelo lepih plaž v okolici naselja Playa Giron.

Že nekaj km pred Playa Giron se nahaja majhna plažica, ki jo lahko vidite na sliki desno, katero obiskujejo potapljači in snorkelisti in vsaj po mojem mneju sodi med najboljše lokacije za snorklanje na Kubi. To lokacijo sva obiskala dvakrat in obakrat je bilo Karibsko morje zelo valovito, tako da praktično nikjer drugje ni bilo možno zaplavati, da te pri tem morje ne bi vrglo nazaj na obalo. V zalivčku na zgornji sliki pa je bilo morje mirno, voda kristalno čista in vidimo lahko izredno veliko koral in ribic le 10 metrov od obale. Vsem , ki boste potovali z avtom po ceti od Playa Larga do Playa Giron, svetujem postanek na tej lepi plažici nekaj km pred naseljem Playa Giron, kjer pa lepih plaž primernih za snorklanje ni. 

V primeru, da nadaljujete vožnjo ob obali Prašičjega zaliva še 8 km naprej od Playa Giron pridete do zelo lepe "All Inclusive" plaže Caleta Buena, ki je v knjigah omenjena kot ena boljših lokacij za snorklanje na Kubi. Plaža je zanimiva, voda v zalivu je mirna , saj je dobro zavarovan pred valovi, vendar pa je v zalivu kar malo preveč alg in kljub temu , da lahko vidimo korale, veliko rib in predvsem veliko morskih vetrnic rodu Stichodactyla , jaz to plažo ne bi ocenil , kot eno najboljših za snorklanje.

Cayo Coco

Cayo Coco je precej velik otok na severni obali Kube. Podobno kot večina kubanskih otokov je na zunanji strani, kjer ga obliva Atlantski ocean, otok obdan s plažami iz bele mivke, ob katerih so zrasli hoteli.  Južna stran otoka je  porasla z mangrovami. Leta 1988 so otok povezali z obalo s kar 27 km dolgo cesto zgrajeno na nasipu. Ta umetna prepreka , katero je ustvaril človek je imela velik vpliv na okolje. Zaradi slabšega kroženja vode, je prišlo do velikih sprememb v tem občutljivem okolju in nekdaj številčne kolonije roza flamingov so se odselile. Pravzaprav sva se na otok odpravila predvsem zato, ker naju je zanimalo, kako izgleda ta 27 km dolga cesta naravnost čez morje. Cesta, prikazana na sliki desno, pravzaprav ni nič posebno zanimivega, lepote samega otoka pa so naju presenetile. Pričakovala sva še en turistični geto tipa Varadero, vendar pa je na otoku Cayo Coco še vedno precej lepo ohranjene narave in zanimive lokacije za snorklanje.

Guardalavaca

Guardalavaca je najbolj vzhodno lezeča plaža, katero sva obiskala na potovanju po Kubi. Podobno kot otok Cayo Coco leži na severni obali Kube in ponovno sva lahko videla dolge plaže iz bele mivke. Koralni greben je kar precej oddaljen od obale, pa je potrebno plavati kar kakih 400m do grebena ali pa se do grebena odpraviti s  čolnom.

Cayo Levisa

Cayo Levisa je majhen otoček v provinci Pinar del Rio v zahodnem delu Kube. Otoček je dolg le približno 2 km in zelo ozek, tako da mene še najbolj spominja na Maldive. Še posebno, ker na otočku razen nekaj hišic v okviru hotela ni prav nobenega drugega sledu civilizacije. Nekaj turistov in hotelskega osebja otoka ne more zapolniti, pa večerni sprehod po beli mivkasti plaži izgleda kot, da se sprehajaš po otoku, na katerem ni nobenih pripadnikov človeške vrste. Na obali  je polno raznih ptičev , rakovic in podobnih prebivalcev otoka. Na strani otoka, ki gleda priti odprtemu morju Mehiškega zaliva je torej plaža iz bele mivke, kot je možno videti na sliki desno.

 

V morju tik ob obali otoka je precej morske trave in ne preveč zanimiv podvodni svet. Možno je sicer najti na desetine velikih morskih zvezd, je pa to skoraj edina zanimivost, katero si je možno ogledati s snorklanjem direktno iz plaže ob hotelskem naselju. Primerek morske zvezde iz morja ob otočku Cayo Levisa si lahko ogledate na sliki desno.

Na približno 1 km oddaljeni koralni greben se je potrebno odpraviti z ladjo, za kar pa je potrebno odšteti 9 USD po osebi. Na koralnem grebenu lahko opazujemo precej tipične organizme za morja okoli Kube. Takoj , ko sem skočil v vodo, je k meni priplavala barakuda. Neka angleška turistka, je opazila, da sta obe barakudi, ki sta križarili okoli ladje, pravzaprav isti kot prejšnji dan in kapitan je priznal, da prideta vsak dan , saj jima vedno da kako ribico za kosilo. Večini turistov se prav barakude zdijo najbolj zanimivi prebivalci koralnih grebenov, barakudi pa sta se tudi že navadili na kosilo, ki ga zaslužita s poziranjem. To je lep primer simbioze med turisti in roparskimi barakudami.

Stran otoka, katera je obrnjena proti obali je povsem poraščena z mangrovami, tako da ni preveč primerna za sprehajanje, saj sem se iz izkušenj naučil, da je med mangrovami vedno dovolj krvosesih komarjev.

 

 

 

 

 

 

 

 

Playa Maria La Gorda

Na skrajno jugozahodnem delu Kube, kjer Mehiški zaliv meji na Karibsko morje je kubanski raj za snorklanje, potapljanje in jadranje.

Morje je izredno čisto, voda pa povsem turkizno modre barve. Odlično lokacija za snorklanje je kar iz plaže pred hotelom, katero prikazuje slika na desni.  Težko je verjeti , da je zanimiv že pomol, katerega lahko vidite na sliki. Betonski pomol je pod vodo povsem prerasel s trdimi koralami ob njem pa plavajo številne ribe.

V razpokah med betonskimi ploščami pomola sem našel zelo zanimivo vrsto korale  Stylaster roseus, ki sodi v razred ožigalkarjev Hydrozoa. Kljub temu, da sodi med ognjene sem se jo lahko dotaknil, ne da bi me ožgala. So pa te korale zelo lepe ,razvejane in roza barve, vendar pa sem pravilno ocenil, da imajo v morskem akvariju majhno možnost preživetja. Potrditev sem dobil v Borneman-ovi knjigi Corals.

Suvenirji

Iz Kube je možno prinesti tudi kak živ suvenir za morski akvarij. Načeloma nisem nikjer opazil zaščitnikov podvodnih organizmov , ki bi skrbeli, da turisti ne bi nabirali organizmov iz morja. Posledica tega je kar precej znatno uničevanje koral. V hotelu na Playa Maria La Gorda , je bilo možno skoraj pred vsako sobo opaziti, kako se sušijo ogrodja morskih pahljač (rod Gorgonia).

Nekatere vrste rakov samotarčkov so tudi dobrodošli algojedci v morskem akvariju, transport pa zelo dobro prenašajo.

Majhnih mangrov je pa na Kubi več kot trave v Sloveniji in najverjetneje ni veliko škode, če se eno ali dve mladi drevesci preseli v kak slovenski morski akvarij.

Komentarji na članek so možni na forumu