Koralni akvarij z ribami 2.del: Morska voda

Avtor: Bojan Jerina

 

V prvem delu ste se seznanili s tehnično opremo , ki je potrebna za izgradnjo koralnega akvarija z ribami,  prav tako pa ste lahko spoznali tudi različne metode filtracije in njihove lastnosti. Na kratko bi lahko pojasnil, da je prvi del vseboval osnovne informacije, katere potrebujete za načrtovanje vašega akvarija pred nakupom opreme. V nadaljevanju je torej potrebno pojasniti še kako se akvarij napolni z vodo in organizmi , uspešno spravi skozi vse faze ciklanja in seveda kako se vzdržuje stabilen akvarij.

Preden akvarij napolnimo z vodo in pričnemo s tako imenovanim ciklanjem akvarija, pa je koristno malo bolje spoznati morsko vodo in njene kemične lastnosti in prav temu poglavju sem namenil drugi del. Članek je namenjen začetnikom in zato se ne bomo spuščali v podrobno kemično sestavo morske vode.  V nadaljevanju bodo opisani  tisti fizikalni in kemični parametri morske vode, katere bi moral po mojem mnenju poznati in tudi stalno ali občasno meriti vsak lastnik koralnega akvarija. Še prej pa bomo nekaj besed namenili pripravi morske vode za akvarij.

Priprava morske vode za akvarij

Akvaristi imamo dve možnosti kako priti do morske vode za akvarij. Lahko jo zajememo direktno iz morja, kar je primerna rešitev za akvariste, ki živijo blizu obale ali pa jo pripravimo iz sladke vode in sintetične morske soli.

V primeru, da živimo daleč od obale in nam preostane predvsem druga možnost, pa je seveda poleg sintetične soli za morski akvarij , katero nabavimo v akvarističnih trgovinah , potrebno najti tudi dovolj čisto vodo. Vodovodna voda iz vodovoda pogosto ni dovolj čista. V vododovodni vodi iz ljubljanskega vodovoda je običajno od 10 ppm pa do 20 ppm nitrata, kar je preveč onesnažena voda za koralni morski akvarij. Naj omenim , da je pogoj za pitnost vode pod 50 ppm nitrata. Čisto vodo nekateri akvaristi najdejo v naravnih izvirih, večina pa se odloči za nakup RO enote, ki očisti približno 95% nečistoč iz vodovodne vode in takšna voda je nekako že primerna za pripravo morske vode za koralni akvarij. RO enoto,ki je prikazana na sliki desno,  priključimo na vodovodno napeljavo. Ima dve iztočni cevki. Skozi eno odteka odpadna voda ,skozi drugo pa prečiščena voda. V primeru, da ima vodovodna voda 20 ppm nitratov iz takšne RO enote dobimo vodo s približno 1ppm nitratov. Sodobna morska akvaristika je usmerjena v intenzivne barve koral , nizke koncentracije nitratov in fosfatov v akvarijih, pa se čedalje več akvaristov odloča za takoimenovane RO-DI enote. Te imajo na izhodu RO enote dodaten DI modul, ki prečisti še preostale nečistoče.

Morsko vodo za koralni akvarij  pripravimo tako, da zmešamo čisto sladko vodo in  sol za morski akvarij. Osebno prakticiram zelo enostavno metodo. V plastični kanister z RO vodo dodam ustrezno  količino sintetične soli, zaprem pokrov in kanister kakšnih 10 sekund dobro pretresem , da se sol lepo premeša. Počakam kakšnih 5 minut in kanister še enkrat pretresem in takšno vodo uporabim takoj ali pa čez nekaj dni.

Osnovni parametri morske vode

Navedene priporočene vrednosti so v osnovi povzete po literaturi, delno pa so tudi rezultat mojih osebnih izkušenj.

Parameter Priporočena vrednost v akvariju Dodaten komentar
Slanost 35 ppt, s.g .= 1.026 Pri tej slanosti najlažje vzdržujemo ustrezno razmerje KH, Ca, Mg.
Temperatura 24-28° C Potrebno je poudariti, da ni dovolj le, da je temperatura v omenjenih mejah, ampak, da moramo preprečiti tudi hitre temperaturne spremembe.

pH

8.1-8.3 V naseljenem akvariju pH dnevno niha in je najvišji zvečer pred izklopom luči in najnižji zjutraj pred vklopom luči.
Amoniak < 0.1 ppm Omenjeni  dve spojini sta strupeni že v manjših količinah. Priporočam merjenje v fazi ciklanja akvarija in ob izjemnih dogodkih , kot so: premeščanje kamenja v akvariju, dodajanje živečega kamenja, pogina rib ali organizmov. itd.
Nitrit < 0.1 ppm
Nitrat

< 1 ppm

Nitrati in fosfati sta spojini, ki bistveno vplivata na rast alg. Z njihovo kontrolo zaviramo rast nezaželjenih alg. Prav tako pa imata obe spojini vpliv na barve koral. Merjenje nitratov in fosfatov je  torej predvsem smiselno v fazi, ko je akvarij že sciklan in naseljen z organizmi.
Fosfati < 0.03 ppm
KH 7-11 dKH Ti trije parametri so pomembni predvsem za tvorbo koralinskih alg, skeleta koral, itd. Merjenje teh parametrov  v prvih fazah akvarija niti ni zelo pomembno, je pa zelo pomembno od tistega trenutka naprej , ko so v akvariju pričele intenzivno rasti koralinske alge ali pa če smo v akvarij naselili trde korale, školjke Tridacna ali kake druge organizme , ki tvorijo apnenčasto ogrodje. 
Ca 380-450 ppm
Mg 1250-1350 ppm

Slanost

Slanost je prvi parameter morske akvarijske vode, s katerim se praktično sreča vsak morski akvarist, saj je merjenje slanosti potrebno že pri sami pripravi morske vode. Slanost morske vode v morjih in oceanih se kar precej razlikuje in ker nekatere vrste rib in nevretenčarjev  najdemo v morjih z zelo različnimi slanostmi, je povsem jasno, da bodo organizmi in ribe v akvariju uspevali tudi če slanost ne bo ravno točno 35 ppt. Kljub temu priporočam, da se v akvariju vzdržuje slanost 35ppt, ki je nekako povprečna slanost oceanov in morij. Pri tej slanosti bo mojih izkušnjah tudi najlažje zagotoviti idealne koncentracije Ca, KH in Mg. Bi pa želel opozoriti, da so organizmi občutljivi na hitre spremembe slanosti. Razlika v slanosti med vodo v vrečki s kupljenimi organizmi in slanostjo v našem akvariju vpliva na potrebno dolžino aklimatizacije, pa je seveda koristno, če je slanost v našem akvariju enaki slanosti v lokalni prodajno morskih organizmov. Tudi to je eden od razlogov zakaj se mi zdi smiselna standardna slanost 35ppt.

Merjenje slanosti

Osnovna enota za merjenje slanosti je promila (ppt), ki pove kolikšen delež soli je v vodi. Na žalost pa vsi merilci slanosti merijo druge fizikalne veličine kot so: prevodnost, gostota, refrakcijski index ali s.g.  Vse te veličine se lahko pretvori v slanost, vendar se pojavlja problem odvisnosti od temperature in sestave morske vode. Ne bi želel ta članek , ki je namenjen začetnikom , preveč zakomplicirati , velja pa opozoriti, da morate bili previdni pri tolmačenju odčitkov raznih merilnikov, zlasti tistih, ki niso temperaturno kompenzirani. Predvsem bodite pozorni na enote s.g. in gostota, ki ne pomenita isto.

Za merjenje slanosti se za potrebe morske akvaristike uporabljajo 4 osnovni tipi naprav:
- merjenje prevodnosti (meri prevodnost mS),
- refraktometer (meri lom svetlobe),
- hidrometer (princip vzgona, Arhimedov zakon)
- »swing arm« tip hidrometra

Običajno so najbolj točni merilniki prevodnosti in temperaturno kompenzirani refraktometri. Ko jih skalibriramo so točni na 1ppt, kar je za potrebe morske akvaristike več kot dovolj dobro.

Temperaturno kompenzirani  »swing arm« merilniki po mojih izkušnjah lahko izmerijo tudi za  4 ppt napačno. Primer takšnega merilnika si lahko ogledate na sliki desno. Ne moremo jih skalibrirati, lahko pa izmerimo slanost vzorca vode, katerega slanost poznamo in si zapomnimo napako. Po mojih izkušnjah je napaka stalna in z odštetjem ali prištetjem te napake po vsaki meritvi je tak merilnik povsem uporaben.

Običajnih hidrometrov brez  temperaturne kompenzacije ne priporočam , saj je potrebno upoštevati še temperaturo, pa potem napako in pot do točnega rezultata postane preveč komplicirana.

Temperatura

Temperatura je drugi parameter, s katerim se sreča morski akvarist. Ko smo akvarij napolnili z vodo ustrezne slanosti, je potrebno začeti nadzorovati temperaturo.  Pravzaprav je problematika nadzora temperature v marsičem sorodna  z nadzorom slanosti. Organizmi prenesejo kar široko območje temperature, hitre spremembe temperature pa ne prenašajo najboljše. Z enotami na srečo ni zmede, saj v Evropi večinoma vsi uporabljamo ° C.

Kako zagotavljati primerno temperaturo v koralnem akvariju ?

Tehnična oprema koralnega akvarija , predvsem luči in črpalke, močno dodatno segreva vodo v akvariju, tako da je podnevi temperatura v akvariju običajno kar za kakšni 2° C, višja kot je temperatura v sobi, kjer se akvarij nahaja. Veliko morskih akvaristov ima torej več problemov z zagotavljanje dovolj nizke temperature , kot z gretjem akvarijske vode.  Gretje vode je seveda najlažje rešiti, saj je grelec s termostatom relativno poceni oprema. Se pa ni potrebno zaleteti z nakupom v ta del opreme, saj je možno, da ga niti ne boste rabili. Hlajenje morskega akvarija je pa ena najbolj pogostih tem med morskimi akvaristi. Kot  trajne rešitve se obnesejo: sobna klimatska naprava, posebna klimatska naprava za akvarij ali ventilatorji. Priporočam , da že v fazi načrtovanja akvarija razmislite tudi o teh možnostih , pa čeprav akvarij načrtujete pozimi.

Osebno v akvariju grelca niti nimam. Pozimi temperatura v akvariju pade do  23° C in se preko noči lahko za nekaj ur lahko spusti tudi do 21° C. Poleti pri meni brez hlajenja ne gre. Jaz uporabljam sobno klimatsko napravo in skrbim , da temperatura akvarijske vode ne preseže 29° C, ki je po mojih izkušnjah mejna temperatura, ki jo organizmi na daljši rok preživijo brez posledic.

V primeru, da temperatura pobegne preko 30° C predlagam hitro ukrepanje, ki ga najlažje izvedemo s hlajenjem z ledom.

pH

Morski akvarist lahko načeloma akvarij vzdržuje tudi brez merjenja pH, je pa to prav gotovo ena najbolj koristnih meritev v morskem akvariju, ker je na razpolago razmeroma poceni in s tem dostopna stalna elektronska možnost merjenja.  Za merjenje  pH uporabljamo tekočinske indikatorje  ali pa elektronske pH metre. Za potrebe morske akvaristike so tekočinski indikatorji zelo omejeno uporabni, ker imajo slabo natančnost (resolucijo). Priporočam nakup elektronskega pH metra. Enostaven elektronski pH meter lahko vidite na sliki desno.

pH je definiran kot negativni dekadni logaritem koncentracije vodikovih ionov, je pa ta  definicija za praktično uporabo nepomembna. Bolj pomembno je vedeti, da pH morske vode zavisi od koncentracije CO2 v vodi in KH. Višja je KH, višja je tudi pH vrednost in več je CO2, nižji je pH.

Zaradi dejstva, da pH pade ob višji koncentraciji CO2, lahko na elektronskih pH metrih opazujemo dnevno nihanje pH. V naseljenem akvariju je pH najvišji zvečer pred izklopom luči in najnižji zjutraj pred vklopom luči. Ponoči alge namreč ne porabljajo CO2. Poleg same vrednost pH tudi samo nihanje pH veliko pove o dogajanju v akvariju.

Kroženje dušikovih spojin

Tako kot v sladkovodnih akvarijih, tudi v morskih akvarijih bakterije pretvarjajo dušikove spojine iz ene obliko v drugo. Organski odpadki, kot so ribji izrebki, odmrle alge in živali, itd vsebujejo dušik.  Te odpadne snovi so pogosto v obliki beljakovin(proteinov), tako da lahko razumemo pomen proteinskega posnemovalnika (penilnika), ki odpadne snovi v veliki meri izloči iz akvarijske vode, še preden se razgradijo v amonij oziroma amoniak. V akvariju se torej v fazi ciklanja najprej zazna povečana koncentracija amoniaka, ki pa se v običajnih razmerah začne zelo kmalu upadati, saj se namnožijo bakterije, ki amonijak pretvarjajo v nitrit. Nitrit druge bakterije nato spremenijo v nitrat. V raznih priročnikih za začetnike je možno najti grafe, kako se koncentracije amoniaka , nitrita in nitratov spreminjajo s časom od začetka ciklanja. V bistvu so v realnih razmerah ti grafi odvisni od številnih dejavnikov kot so: začetni vnos odpadnih snovi, količina uporabljene vode in peska iz že utečenih akvarijev , itd.

Amoniak in nitrit sta strupena že v manjših količinah. Priporočam merjenje v fazi ciklanja akvarija in ob izjemnih dogodkih , kot so: premeščanje kamenja v akvariju, dodajanje živečega kamenja, pogina rib ali organizmov. itd. Za merjenje amoniaka in nitrita akvaristi uporabljamo tekočinske teste. S primerjanjem barv v kiveti z vzorcem in priloženo barvno skalo odčitamo koncentracijo.

Nitrati in fosfati

Nitrati in fosfati sta spojini, ki bistveno vplivata na rast alg. Z njihovo kontrolo zaviramo rast nezaželjenih alg. Prav tako pa imata obe spojini vpliv na barve koral. Merjenje nitratov in fosfatov je  torej predvsem smiselno v fazi, ko je akvarij že sciklan in naseljen z organizmi.

Za merjenje nitratov in fosfatov priporočam samo kvalitetne tekočinske teste, kot so tekočinski testi proizvajalca Salifert ali pa še bolje uporabo fotometrov. Fotometer pravzaprav deluje po enakem principu kot običajni testerji s primerjavo barv. Razlika je le ta, da v primeru fotometra primerjavo barv naredi elektronika.

Ca, Mg in KH

Ti trije parametri so pomembni predvsem za tvorbo koralinskih alg, skeleta koral, itd. Merjenje teh parametrov  v prvih fazah akvarija niti ni zelo pomembno, je pa zelo pomembno od tistega trenutka naprej , ko so v akvariju pričele intenzivno rasti koralinske alge ali pa če smo v akvarij naselili trde korale, školjke Tridacna ali kake druge organizme , ki tvorijo apnenčasto ogrodje. 

Za merjenje Ca sicer obstaja elektronski merilec za akvaristične potrebe, vendar pa je po mojih izkušnjah precej nezanesljiv. Za merjenje teh treh parametrov torej priporočam kvalitetne titracijske teste. Titracijski test pomeni, da dodajamo kapljice, dokler se barva ne spremeni, nato pa iz števila kapljic oziroma iz količine nakapljane tekočine in priložene tabele določimo rezultat. Osebno uporabljam teste podjetja Salifert.

Literatura

1.) Randy Holmes-Farley,  Reef Aquarium Water Parameters (a summary general article)
 

Komentarji na članek so možni na forumu