Koralni akvarij z ribami 1.del

Avtor: Bojan Jerina

 

Uvod

V slovenskih forumih o morski akvaristi, kot sta SLOreef in Akvazin, lahko najdemo skoraj vse osnovne podatke potrebne za izdelavo, zagon in vzdrževanje morskih akvarijev. Sem pa opazil, da še nismo napisali nobenega članka, kateri bi novincem , ki šele vstopajo v svet morske akvaristike, na pregleden način podal osnovne informacije in jim olajšal prvi korak v morsko akvaristiko. Prav to me je spodbudilo k pisanju pričujočega članka. Preden sem pričel pisati članek, sem imel namen napisati članek z naslovom Osnove morske akvaristike, pa sem se premislil, saj sem ugotovil, da bi v samem članku prevladovala podredja z besedo če. Morski akvariji , v katerih gojimo samo ribe, se že v nekaterih osnovah razlikujejo od morskih akvarijev, v katerih gojimo tudi korale in ostale nevretenčarje.

V pričujočem članku sem se omejil na opis tropskega koralnega akvarija z ribami. Naj takoj omenim, da se mi omenjeni izraz ne zdi najbolj primeren. Osebno bi raje uporabljal izraz biotop koralni greben, vendar pa se je poimenovanje koralni akvarij z ribami že precej uveljavilo v slovenskih diskusijah. Pravzaprav je pomembno le to, da tropski koralni akvarij z ribami razumemo kot morski akvarij, v katerem gojimo korale in ribe. 

Za izdelavo koralnega akvarija z ribami, se boste odločili v primeru, če želite delček koralnega grebena poustvariti v svojem domu. Na koralnem grebenu prevladujejo trde korale, katere so tako rekoč ena poleg druge, najdemo pa tudi druge vrste ožigalkarjev in množico drugih nevretenčarjev, kot so raki, polži, školjke, morske zvezde, morski ježki, itd. Koralni greben je priljubljen dom za številne koralne ribice, tako da v naravi ne moremo najti koralnega grebena brez rib.

S tem malce dolgim uvodom sem se želel znebiti če-jev v svojem članku. V primeru, da sem vas navdušil za koralni morski akvarij z ribami , bo vaš končni cilj imeti akvarij poln trdih in mehki koral , med katerimi plavajo tudi koralne ribe. To pa pomeni , da bo v akvariju potrebno zagotoviti:

·         dober sistem filtracije,
·         močan , turbolentni vodni tok in
·         intenzivno svetlobo.

Članek obravnava sledeče teme:

·         Velikost koralnega akvarija z ribami,
·         Akvarijski sistemi,
·         Filtracija,
·          Vodni tok in
·         Razsvetljava.

Preden se posvetimo trem osnovnim pogojem za uspešen koralni morski akvarij, pa želim komentirati še velikost koralnih akvarijev z ribami in različne akvarijske sisteme.

Velikost koralnega akvarija z ribami

Dimenzije in oblika akvarija je v prvi vrsti seveda odvisna od prostora, ki nam je na voljo. Pri odločitvi za obliko in dimenzije akvarija pa lahko upoštevamo tudi druge dejavnike.

Glede na velikost bi lahko koralne morske akvarije razdelili v tri tipe:

·         zelo majhni(nano akvariji) volumna do 80 litrov,
·         akvariji nad 200 litrov, višine do 60 cm in globine do 60 cm in
·         zelo globoki ali široki akvariji.

Razdelitev sem vam mogoče zdi malo nenavadna, vendar je po mojem mnenju smiselna.

Nano akvariji

Nano akvariji so zaradi majhnega volumna zelo nestabilni akvariji, ki zahtevajo od lastnika veliko pozornosti in izkušenj. Izgradnjo nano akvarija priporočam samo izkušenim morskim akvaristom. Prednost teh akvarijev so seveda nižji stroški izgradnje in vzdrževanja akvarija in seveda možnost prestavitve na drugo lokacijo, ki je pomembna za tiste, ki se veliko selijo.

Akvariji nad 200 litrov, višine do 60 cm in globine do 60 cm

V to skupino sodijo akvariji, katere bi priporočal začetnikom. Velikost 200 litrov je po moji oceni nekako spodnja meja za stabilen akvarij. Višina do 60 cm in globina do 60 cm omogočata, da je poseg do kateregakoli dela akvarija možen brez lestve in potapljaške opreme. V primeru, da je akvarij narejen kot predelna stena in dostopen iz obeh strani je globina (širina) lahko tudi nekoliko večja. Seveda je potrebno vedeti, da danes lahko kupimo akvarije različnih oblik, tako da so omenjene dimenzije le neka okvirna ocena, ki se nanaša na dostopnost delov akvarija za potrebe vzdrževanja. Akvariji, katere uvrščam v to skupino obsegajo velikost od 200 litrov do nekako 1000 litrov in niso primerni samo za začetnike, ampak tudi za izkušene morske akvariste.

Akvariji, ki so zelo visoki ali globoki

Višina akvarija nad 60 cm nam oteži vzdrževanje akvarija, poleg tega pa tudi za osvetlitev potrebujemo precej močne luči. Seveda pa akvariji višine 1m ali več delujejo zelo mogočno in tudi naravno.

Akvarijski sistemi

Akvarijski sistem je ena ali več steklenih posod, ki so medsebojno povezane, tako da se morska voda pretaka med temi posodami. V vsakem sistemu je vsaj ena posoda, ki je namenjena občudovalcem (Display tank). Poleg te posode so v sistemu lahko tudi pomožne posode, ki so namenjene filtraciji ali pa zgolj namestitvi dodatne tehnične opreme, katere se lahko v koralnih akvarijih kar precej nabere. Stekleno ali pleksi posodo, ki je namenjena občudovalcem, bom v nadaljevanju poimenoval ogledni akvarij.

Kompaktni sistem

Kompaktni sistem je koralni akvarij , ki ga sestavlja samo ena posoda, imenovana ogledni akvarij. Nano akvariji so običajno izdelani kot kompaktni sistem. Osnovna slabost kompaktnega sistema je dejstvo, da moramo vso opremo, kot so grelci, penilniki, merilne sonde, filtri, montirati v ogledni akvarij, kar nam zavzame kar nekaj prostora pa tudi moti izgled samega oglednega akvarija.

Sistem oglednega akvarija in zbiralnika (sump) pod akvarijemSistem oglednega akvarija in zbiralnika (sump) pod akvarijem

Že iz samega imena je razvidno, da sistem sestavljata dve posodi: ogledni akvarij in zbiralnik (sump), ki je nameščen v omarico pod akvarijem. Voda preko preliva zaradi gravitacije teče iz oglednega akvarija v zbiralnik pod akvarijem, v obratni smeri pa vodo iz zbiralnika v ogledni akvarij črpa črpalka, ki je nameščena v zbiralniku. V zbiralnik poleg črpalke lahko namestimo še: mehanski filter, ogljeni filter, Zeolith, merilne sonde, grelec, penilnik, priklopne cevi na kalcijev reaktor, priklop na klimatsko napravo, itd.

PrelivNa sliki desno je prikazan klasičen akvarisjki sistem, ki vključuje ogledni akvarij in zbiralnik z algnim filterom spodaj. Voda iz oglednega akvarija v zbiralnik odteka preko preliva (grablijice), ki je povečano prikazan na levi sliki.

V morskem akvariju je sesanje vode iz gladine zelo dobrodošlo, saj preprečuje nastajanje oblog na vodni gladini. Kljub temu, da obstajajo tudi druge možnosti preprečevanja oblog na vodni gladini, pa je prav preliv najpogostejše uporabljena in po mojem mnenju tudi najustreznejša rešitev. Več o prelivu si lahko preberete v članku Notranji preliv v mojem akvariju.http://www.sloreef.com/bojan/Preliv.htm

Filtracija

Pravilna izbira metode filtracije je po mojem mnenju ključnega pomena za ustrezno delujoč morski akvarij, obenem pa metoda vpliva že na samo osnovno zasnovo akvarija. Prav zato menim, da bi moral to problematiko poznati vsak akvarist, preden se loti izdelave morskega akvarija. Osnova za razumevanje metod je pretvarjanje dušikovih spojin iz ene oblike v drugo. Vnos dušikovih spojin v akvarij je večinsko preko vnešene hrane.Dikove spojine, ki jih izločajo živali in so prisotne v odmrlih delih živali in rastlin, se ob prisotnosti kisika spremenijo v amoniak (NH3). Odpadni zelo strupeni amoniak se ob prisotnosti kisika in ustreznih bakterij pretvori v nitrit(NO2), ki je tudi zelo strupen. Strupeni nitrit se ob prisotnosti kisika in ustreznih bakterij pretvori v nitrat(NO3), ki je manj strupen. Amoniak in nitrit sta kratkoročen problem. V kolikor zgoraj navedena pretvorba ne deluje, bosta strupeni amoniak ali nitrit že v zelo majhnih količinah v kratkem času zastrupila vse organizme v akvariju. Ob odsotnosti kisika, kot je primer v globokih plasteh peska,  pa pride tudi do razpada nitrata. Nitrat  je dolgoročen problem, saj se ob odsotnosti tega tipa filtracije nitrat stalno kopiči.

V koralnem morskem akvariju morata biti vrednosti amoniaka in nitrita, merjeni s test kiti ta morsko akvaristiko 0. Izmerjena vrednost nitratov pa naj ne bi presegala 10mg/liter. Za intenzivne barve kamnitih koralnjakov z malimi polipi je potrebno vrednost nitratov vzdrževati pod 1mg/liter.

Metode filtracije:

1.) Živeče kamenje (berlinska metoda)

Živeče kamenjeŽiveče kamenje so apnenčasti kamni, običajno kosi ogrodja mrtvih kamnitih koralnjakov, ki so porasli z raznimi nevretenčarji in koralinskimi algami, v porozni notranjosti pa polni bakterij, ki omogočajo najbolj priljubljeno filtracijo v morskem akvariju. Živeče kamenje nabirajo v naravi, običajno kar na koralnih grebenih, prodajajo pa jih v skoraj vseh trgovinah za morsko akvaristoko. Cena živečega kamenja je zaradi dragega transporta zelo visoka in in marsikomu se zdi neumno odšteti toliko denarja samo za kamne. Naj kar takoj omenim , da je investicija v živeče kamenje upravičena. Za 200 literski akvarij potrebujemo vsaj 15 kg živečega kamanje, za kar je potrebno odšteti od 40.000  SIT do 60.000  SIT. Stroške lahko zmanjšamo tako, da kupimo le nekaj kg živega kamenja, ostalo pa nadomestimo z mrtvimi kamni, ki bodo postopama oživeli. V primeru takšne varčevalne metode podaljšamo čas zagona akvarija.

Pri nakupu živečega kamenja v trgovini moramo biti ravno tako previdni kot pri nakupu ribic in nevretančarjev. Ni vse živeče kamenje enake kvalitete, zato kupujte le kvalitetno živo kamenje, ki je primerne oblike, tem bolj luknjičasto, poraslo z vijoličastimi koralinskimi algami in ne smrdi.

Z nakupom zdravega živečega kamenja dobimo: bakterije v notranjosti kamenja, koralinske alge na površini kamenja in presenečenja v obliki številnih vrst nevretenčarjev in alg, ki lahko zrastejo na živečem kamenju. Živeče kamenje daje zavetišče tudi številnim mobilnim morskim živalim, tako da lahko z živečim kamenjem v akvarij prinesemo tudi razne slepe potnike, med katerimi so najbolj pogoste rakovice. Nekatere od teh živalic niso najbolj priljubljeni stanovalci, ker nam kasneje lahko povzročajo probleme.

Bakterije v porozni strukturi živečega kamenja v kombinaciji s kroženjem vode okrog kamnov opisujemo kot  berlinsko metodo filtracije. Berlinska metoda filtracije z živečim kamenjem je metoda, ki je deležna samo pozitivnih mnenj  v vseh člankih, forumih in knjigah, tako da jo uporabljajo kot samostojno obliko ali dopolnitev drugim metodam skoraj vsi morski akvaristi. V koralnem morskem akvariju  je po mojem mnenju  nepogrešljiva.

2.) Penilnik

PenilnikPenilnik  (skimmer) je samostojna naprava, ki del odpadnih snovi izloči že v proteinski obliki in s tem zmanjšuje obremenitev akvarija z amoniakom. To metodo svetujejo predvsem za akvarije, ki so precej obremenjeni (relativno veliko število rib). V koralnem akvariju z ribami, ki ga opisuje članek, je penilnik potreben dodatek k metodi filtracije z živim kamnjem. Živo kamenje in penilnik pogosto označujejo kot razširjena berlinska metoda.

Najbolj razširjeni modeli penilnikov  vključujejo črpalko, ki  pritiska vodo skozi nastavek , ki po Bernoulijevem principu sesa zrak in ga meša z vodo, tako da iz nastavka bruha mešanica vode in drobnih mehurčkov zraka. Ta mešanica gre v komoro, ki zagotovi, da je voda dovolj dolgo v stiku z zračnimi mehurčki, tako da ti nalovijo proteinske mulekule. Kot končni rezultat se naredi pena, ki se preko roba cedi v zbiralnik pene. Ko se pena posede v vodo, zagledamo rjavo tekočino v zbiralniku  in smo zadovoljni nad učinkom skimerja.

3.) Jaubertova metoda (monaška metoda)

Metoda temelji na filtraciji v plasteh peska, kjer je majhna vsebnost kisika. Značilnost monaške metode je plast vode povsem na dnu pod plastmi peska. Glede na izkušnje velika števila uporabnikov te metode , je to zelo učinkovita metoda filtracije. Metodo je možno kombinirati z berlinsko metodo.

Najpogosteje uporabljen recept za postavitev Jaubertovega sistema je sledeči:

- Povsem na  dnu  je 2 cm vode in nosilna struktura za plasti peska.
- Na nosilno strukturo  je položena mreža iz trde plastike.
- Sledi plast školjčnega  peska  grobe  granulacije (6mm) v debelini 4cm.
- Na plast školjčnega  peska  položimo plastično mrežo z odprtinami 2x2mm. Ta mreža preprečuje kopanje rib skozi zgornji del peska.
- Na vrh pa nasipamo še dodatnih 4cm okroglega koralnega peska granulacije približno 2mm.

4.) Globoki Pesek (DSB)

Metoda temelji na filtraciji v plasti drobnega globokega  peska.

5.) Algni filter

Alge pomagajo pri odstranjevanju nitratov in fosfatov, tako da v velikem številu morskih akvarijev zasledimo alge (Caulerpa) že kar v samem akvariju. Omenjena metoda pa dodatno zahteva poseben filter, ki je osvetljen 24 h na dan. Dodatna dobra lastnost metode je stabilizacija Ph, ker alge tudi ponoči porabljajo CO2, tako da ne pride do nočnega padanja Ph vrednosti. Metoda se skoraj vedno uporablja v kombinaciji z ostalimi.

6.) Mokro suhi filter

Omenjena metoda je bila zelo popularna pred leti, ko sem sam izdelal prvi morski akvarij. Temelji na raznih žogicah, ki niso potopljene v vodi, ampak preko njih teče voda iz akvarija, obenem pa so v stiku z zrakom. Zaradi skoraj neomejene količine kisika v takem filtru je pretvorba amoniaka v nitrat zelo hitra in učinkovita, tu pa se veselje neha. Nitrat se neprestano kopiči in rešitev so edino pogosto menjavanje vode, denitratorji ali razni materiali za odstranjevanje nitratov. Mokro suhi filter po mojem mnenju za koralni akvarij ni primeren.

7.) Denitrator

Denitrator je naprava, kjer poteka bakterijska razgradnja nitrata. V ta namen mora biti v denitratorju malo kisika, oziroma nizki redoks potencial. Denitratorji se pogosto uporabljajo v akvarijih, ki so opremljeni z mokro suhimi filtri, kjer nastaja veliko nitrata.

8.) Aktivno oglje

Mnenja o primernosti uporabe aktivnega oglja so deljena. Osebno sem pristaš uporabe aktivnega oglja, saj večina lastnikov najlepših koralnih akvarijev uporablja aktivno oglje v pasivnem načinu. Pasivni način pomeni, da vrečko z aktivnim ogljem samo položino v zbiralnik (sump).

9.) Mehanski filtri

Mehanski filtri iz vode odstanjo večje delce umazanije.V primeru, da se odločimo za mehanski filter je potrebno paziti, da je princip čiščenja mehanskega filtra enostaven.

10.) Zeovit, Prodibio in ostale nove bakterijske metode

V zadnjih dveh letih so pričele forume o morski akvaristiki polniti diskusije o novih metodah filtracije, ki vse po vrsti bazirajo na dodajanju bakterij in hrane za bakterije. V  času pisanje tega članka je zelo težko podati ocene teh metod, saj so mnenja uporabnikov precej različna. Slovenski morski akvaristi so se pretežno odločili za uporabo sistema ZEOvit, ki ga sestavlja Zeolith, bakterije in hrana za bakterije. 

Izbira ustrezne filtracijske metode

Razlaga vseh zgoraj navedenih metod filtracije se bo mogoče začetniku zdela precej komplicirana in nepregledna, zato  naj podam še nekoliko poenostavljen opis. Po mojem mnenju, ki ga deli večina morskih akvaristov, je v vsakem koralnem morskem akvariju z ribami potrebno imeti živo kamenje in penilnik. V primeru, da imamo prostor za namestitev algnega filtra bo ta  vsekakor zelo koristen dodatek k filtraciji.

Mokro suhi filter  in denitrator po moji oceni ne sodita v moderno zasnovan koralni akvarij.

Svetoval bi, da se pri planiranju filtracijske opreme predvidi tudi mesto za namestitev aktivnega oglja in zeolita.

Najpomembnejša odločitev se torej nanaša na izbiro podlage v akvariju. Lahko se odločimo za:

- dno povsem brez peska ali s tanko 1 do 2 cm debelo plastjo peska,
- plastmi peska po monaški metodi ali
- za globobi pesek (DSB).

Vsaka od teh treh metod ima svoje prednosti in slabosti. Brez težav najdemo številne članke in diskusije o katerikoli od teh metod, tako da vsem, ki želijo imeti koralni akvarij priporočam, da preberejo vsaj osnovne  podatke in nekaj diskusij, da dobijo vtis o prednostih in slabostih posamezne metode.

Vodni tok

Simulacija plime i oseke  z vrtenjem črpalkeZadosten vodni tok je ena izmed najpomembnejših zahtev, katerim je potrebno ugoditi v morskem akvariju. Običajna priporočila omenjajo, da naj bi bil dejanski seštevek pretoka vseh črpalk v eni uri enak 10 kratnem volumnu akvarija. Za 400 literski akvarij lahko izračunamo, da potrebujemo 4000 litrov na uro dejanskega skupnega pretoka črpalk. Priporočilo, da je urni pretok enak 10 kratnem volumnu akvarija, je potrebno razumeti kot spodnjo mejo, saj je po mojem mnenju bistveno intenzivnejši vodni tok še boljši.  

Dejanski pretok črpalke ni vedno enak deklariranemu pretoku črpalke, ker pretok pada z višino, na katero morajo črpalke črpati vodo. Zmanjšanje pretoka črpalke zaradi višinske razlike je eden od razlogov, da v klasičnem akvarijskem sistemu uporabljano eno črpalko za črpanje vode iz zbiralnika pod akvarijem v akvarij, medtem ko so ostale črpalke nameščene kar v akvariju in so namenjene le mešanju vode. Te črpalke na premagujejo nobene višinske razlike, zato je dejanski pretok enak deklariranemu pretoku črpalke. V angleški literaturi za te črpalke pogosto zasledimo izraz Power Head.

V naravnem okolju vodni tok ni laminaren, ampak precej turbolenten, poleg tega je v naravi prisotno valovanje in nazadnje še plimovanje. Vse te naravne pojave želimo v tem večji meri poustvariti tudi v koralnem akvariju.

Simulacijo valovanja je možno realizirati na mnogo različnih načinov, med katerimi so nekateri tudi zelo enostavni, medtem ko so po drugi strani  nekateri sistemi tudi precej zapleteni in seveda dragi. Naj omenim le nekaj sistemov:

- preklapljanje (vklop, izklop) običajnih črpalk (Wavemaker),
- vrtenje izhoda iz črpalke,
- sistemi s črpalkami in ventili v tako imenovanem "Closed Loop" sistemu.

Opis vseh zgoraj navedenih metod seveda presega cilje članka.
 

Razsvetljava

Razsvetljava ima v koralnem akvariju zelo pomembno vlogo, saj večina koral pridobiva hrano od simbiotskih alg zooksantel, ki potrebujejo veliko svetlobe. Pomebno se je zavedati, da moramo zagotoviti dovolj svetlobe in tudi dovolj kvalitetno svetlobo.

Svetlobo za potrebe akvaristike kvantitativno merimo z močjo žarnic, lumni ali par enotami. Moč žarnic seveda ni enota, s katero bi merili svetlobni tok, ker pa imajo žarnice HQI in T5, ki se najpogosteje uporabljajo, približno enak izkoristek, lahko uporabljamo enoto za moč W, kot neko posredno merilo za količino svetlobe. Svetlobni tok merimo z lumni , vendar pa ima tudi ta enota za potrebe akvaristike velike pomakljivosti, saj je odvisna od krivulje občutljivosti človeškega očesa, ki pa nima nobene povezave s potrebami zooksantel. Ustrezna enota za kvantitativno merjenje svetlobe je par, vendar zelo redko najdemo ta podatek za posamezne žarnice. Vsekakor ne bi želel, da bi v tem članku , ki je namenjen spoznavanju osnovnih pojmov koralnega morskega akvarija, zašel pregloboko v obravnavo merjenja svetlobnega toka, zato naj na kratko povem , da si v primeru uporabe žarnic HQI , T5, T8 in Dulux L lahko pomagamo z W, kot merilom za količino svetlobe v našem akvariju.

Za koralni akvarij je potrebno zagotoviti minimalno 0,5 W na liter volumna akvarija, kar pa je  minimalna potrebna svetloba in  pri takšni svetlobi ne smemo pričakovati  intenzivne barve kamnitih koralnjakov. Priporačam , da svetila izberete tako, da bo koralni akvarij osvetljen vsaj 1W/l. Smiselno  je izbirati samo med T5 in HQI, če so akvariji dolžine nad 120 cm. Za krajše akvarije je smiselna izbira samo med HQI in Dulux L žarnicami.

Svetlobni spekter žarnice Solar Marin DayKvaliteta svetlobe je pogojena z ustreznim svetlobnim spektrom.  Za večino HQI in T5 žarnic lahko najdemo karakteristiko svetlobnega spektra na spletnih straneh proizvajalcev in trgovcev. Na sliki desno lahko kot primer vidite karaktristiko svetlobnega spektra žarnice JBL SolarMarinDay.Ni težko opaziti, da ima ta žarnica precej poudarjen modri del spektra, ker je pač prirejena za morski akvarij.

Pogosto namesto karakteristike svetlobnega spektra kot merilo uporabljamo kar K. 6000K ustreza dnevni svetlobi (DayLight). Višja vrednost K pomeni več modre in vijoličaste svetlobe. Žarnica JBL SolarMarinDay, katere svetlobni spekter je prikazan na sliki desno, ima 15000K.

Svetlobni spekter na vodni gladini v naravnem okolju (sonce) označujemo z imenom dnevna svetloba (6000K). Voda različno absorbira svetlobo različnih valovnih dolžin (barv). Modri del spektra najlažje prodira skozi vodo, zato je svetloba vse bolj modra tem bolj globoko se potopimo.

Za morske akvarije uporabljamo žarnice , katerih K vrednost je vsaj 6000K (dnevna svetloba), vendar pa v primeru osvetlitve samo z žarnicami 6000K, morski akvarij deluje precej rumenkasto, zato žarnice z dnevnim spektrom kombiniramo z žarnicami, ki imajo samo moder del spektra ali pa uporabimo žarnice , katerih K vrednost je višja. Ustrezna svetloba za koralni akvarij je med 10000 K in 15000K.

Komentarji na članek so možni na forumu