Potopis Indonezija 1.del

Avtor: Bojan Jerina

 

Indonezija je največja otoška država na svetu, saj jo sestavlja kar 13600 otokov in otočkov. Oblivajo jo Južno kitajsko morje, Indijski in Tihi ocean in predstavlja nekakšen most med azijsko in avstralsko celino. Med tritedenskim potovanjem po Indoneziji sva si ogledala območje štirih otokov: Lombok, Sumbawa, Flores in Bali. Vse vtise o potovanju je zelo težko strniti v en članek, tako da pričujoči članek pretežno opisuje plaže in življenje v morju, kar pa seveda ne pomeni, da so indonezijske gore, vulkani, jezera in pragozdovi kaj manj zanimivi. Prav po tem območju poteka tudi Walleceova črta , ki naj bi ločevala azijske in avstralske  živalske vrste. Vtisov iz tega potovanja je torej  toliko, da bi z lahkoto napisal tudi celo knjigo, v tem članku pa se bom malo bolj podrobno posvetil le koralnim grebenom , katere sva si ogledala  ob obalah zgoraj navedenih štirih otokov. 

Naj kar takoj , v samem uvodu povem , da stanje koralnih grebenov na območju, katerega  sva obiskala, ni najboljše. Veliko grebenov je že propadlo, drugi pa vidno precej hitro propadajo. Najslabše stanje je na Baliju in Lomboku, medtem ko je stanje na otokih Sumbawa in Flores, ki sta turistično precej manj obiskana,  precej boljše. Za uvod sem izbral sliko iz Rdeče plaže na otoku Komodo, kjer sem videl najlepši koralni greben , na najini poti.

V obalnih vodah Indonezije najdemo izredno veliko število vrst rib in nevretenčarjev. Na spodnji sliki so lahko ogledate  živo rumeno morsko lilijo, slikano v MACRO načinu  na vzhodni obali Balija (Amed).

Vse slike v tem članku so posnete s fotoaparatom Olympus C-7070  s podvodnim ohišjem PT-27. V samem članku niso zbrane samo najlepše in najbolj barvite slike. Našli boste tudi nekaj slik, ki prikazujejo precej žalostno stanje propadajočih koralnih grebenov na nekaterih področjih. Poizkusil sem izbrati slike, ki najbolj realno prikazujejo posamezno področje, tako da članek ni oblikovan kot turistični prospekt z samimi idiličnimi slikicami.  Ne glede na to, da sem poizkusil celotno potovanje strniti v tem krajši opis, je postal članek kar malce predolg in je zato razdeljen v dva dela. 

Lombok

Potovanje po Indoneziji sva pričela na otoku Lombok, je pa bila pot do tam kar dolga. Najprej z avtomobilom do Dunaja, 11ur leta iz Dunaja do glavnega mesta Malezije Kuala Lumporja , pa še tri urni let do Balija in nato še en 30 minutni let iz Balija na Lombok. Ko času , ki ga prežiš v letalu in avtomobilu prišteješ še čakanje na letališčih, so pokaže da celotna pot traja kar 28 ur.

Po razmeroma dolgi poti je bil torej čas za namestitev v hotelu, tako da sva se prvo noč odločila prespati kar v turističnem naselju Senggiigi, ki je le od letališča Mataram oddaljeno le kakih 30 minut vožnje s taksijem.

Lombok je otok vzhodno od Balija, ki ima malo več kot 2 milijona prebivalcev in je torej po številu prebivalcev primerljiv s Slovenijo , je pa kar precej manjši, saj po diagonali meri le kakih 100km. Slovi po gori Rinjani, ki se dviga kar visoko v nebo (3726m), če upoštevamo , da se nahaja na razmeroma majhnem otoku. Popotniki se običajno odločijo za obisk Lomboka predvsem zato, ker je precej manj turističen kot sosednji Bali. Največ popotnikov privabijo bele plaže iz koralnega peska na treh otočkih Gili, ki so tudi poznani kot zelo primerni za snorklanje in potapljanje, pa sva se tudi midva odločila , da  tri dni  preživiva na otočku Gili Trawangan.

Za pot iz Senggiigi-ja do otočka Gili Trawangan sva najela kar manjšo ladjico, ki je vidna na sliki levo, kar se je izkazalo kot dobra odločitev , saj sva na poti lahko obiskala tudi otok Gili Meno. No mogoče bi bila malo manj zadovoljna , če bi se na vlilo in bi bila vsa prtljaga mokra. No, na srečo je vreme zdržalo, čeprav je  v tem času, konec aprila, na otoku Lombok še kar precej deževalo in skoraj vsak popoldan se je vlilo za kakšno urico.

Plaže na otočku Gili Trawangan so  lepe,  zlasti zaradi belega koralnega peska, pa tudi za senco je dobro priskrbljeno, kar se lepo vidi na sliki desno. Nad ponudbo pijače na plaži se tudi ni mogoče pritoževati. Hotelska ponudba na otočku Gili Trawangan je dobra in skoraj vsak bo našel nekaj primernega njegovemu stilu bivanja. Za dve osebe je cena zelo solidnega hotela 50$, za bungalov s klimatsko napravo pa je potrebno odšteti 20$. Cene vključujejo zajtrk za dve osebi. Pravi popotniki z nahrbtniki si običajno izberejo še kako cenejšo varianto. Dobi pa se tudi soliden bungalov brez  klimatske naprave za skromnih 5$. Sedaj pa je čas , da se potopimo pod  vodo.

Mislim , da gornja slika še najbolje ilustrira stanje pod vodo ob otočkih Gili. Na sliki ne opazite nobene barvite korale, kar sicer ne pomeni, da jih sploh ni , jih je pa zelo malo. Po drugi strani pa je kar veliko koralnih ribic. Prevladujejo rogačice Zanclus cornutus in razne vrste kirurgov.

Med plavanjem po koralnih grebenih Gili otokov so kar precej nadležne meduze, ki te znajo kar dobro ožgati. Sicer pa sem kasneje  opazil , da so meduze, ki dobro ožgejo, prisotne povsod po otokih, kjer sva potovala. Ni slabo, če imaš potapljaško obleko, ki te tudi pri snorklanju ščiti pred meduzami in soncem. Najprimernejši čas za snorklanje je v času, ko dežuje in nekako se mi dozdeva , da je v tem času tudi meduz največ. Sicer pa je med turisti potapljanje in snorklanje na  Gili otokih popularno predvsem zaradi velikih želv. Nekateri so se pritoževali , da jih sploh niso videli, vendar jih je resnično veliko. Največ sem jih videl v času , ko je deževalo. Kljub temu, da na otočku Gili Trawangan nisva videla ravno najlepšega koralnega grebena, pa sva ta otoček zapustila z lepimi spomini.

Potovanje z ladjo ob severni obali Sumbawe in preko Komoda do Floresa

Glede na to, da so bila glavni cilj najinega potovanja barvita jezera Kalimatu na Floresu, sva se odločila, da za pot do Floresa uporabiva ladijski prevoz z lokalno agencijo Perama . Tridnevni izlet  “HKC 01: FROM WEST TO EAST"  je glede na opis na spletni strani deloval ustrezno in res je to zelo primerna oblika potovanja iz Lomboka do Floresa. Je pa potrebno povedati, da to nikakor ni neka luksuzna oblika križarjenja in je bolj primerna za popotnike z nahrbtnikom.

Ladja večinoma pluje ponoči , v dnevnem času pa se zaustavlja na zelo zanimivih lokacijah, katere so z drugimi načini transporta kar težko dostopne. Poleg plutja z ladjo je ta del potovanja torej vključeval: obisk otočka Perama, otočka Satonda, Donggo na otoku Sumbawa, safari na otoku Komodo in Rdeča plaža na otoku Komodo.

O otočku Perama sem že nekaj napisal v ločenem članku  Obnova koralnega grebena na otočku Perama.

Otoček Satonda

Satonda je zelo majhen otoček ob severni obali otoka Sumbawa. Že na prvi pogled iz ladje je zelo zanimiv, saj gre za vrh ugaslega vulkana, katerega porašča bujna tropska vegetacija. Na sredi otoka je slano jezero, v katerem je zelo zanimivo plavati, saj je voda bolj slana kot v morju, pa je plavanje mrtvaka zelo enostavno. Po drugi strani  pa je na morski strani otoka zelo lep koralni greben. Sicer pa bom otok Satonda predstavil kar s slikami.

Safari na otoku Komodo

Glavna atrakcija otoka so seveda komodoški varani in safari je več ali manj sprehod po otoku in iskanje teh kar precej velikih plazilcev. Do nedavnega so te varane hranili in vedno jih je bilo možno videti več kot deset na mestu hranjenja. Od kar pa hranjenje ni več dovoljeno, je te varane težje najti. Mi smo našli le enega, če odmislim še dva, katera smo srečali takoj na začetku in sta zavzeto gledala v kuhinjo. Po mojem mnenju sta abonirana na kak polpenzion, tako da vsak obiskovalec vidi vsaj dva varana.

Rdeča plaža na otoku Komodo

Otok Komodo je narodni park in v okviru parku so tudi zelo dobre lokacije za snorklanaje in potapljanje. Mi smo obiskali rdečo plažo, ki je poznana kot ena najboljših lokacij za snorklanje. Število različnih vrst rib in nevretenčarjev je prav neverjetno pa ni možno naštevati vseh.

Najbolj me je presenetila neverjetno veliko število klovnov na določenih mestih. Na skali velikosti le kake 3 m2 je bilo nekaj deset morskih vetrnic in skoraj v vsaki je bil vsaj po en klovn.  Vsekakor sem si zapomnil, da tu živi kar precej barvitih plaščarjev Polycarpa auratus.

Po končanem kopanju na otoku Komodo je ladjica odplula naravnost  v smeri proti Floresu in v popoldanskih urah je pristala v mestecu Labuan Bajo. Se nadaljuje.

Nadaljevanje 2. del

Komentarji na članek so možni na forumu