Uvod:

Z mano je pa takole. Pred leti sem imel sladkovodni akvarij, skalarke, neonke, mavričarke... in potem za dobro desetletje ta hobi opustil... saj veste... klic ranjke domovine... Vemo tudi, da pijanec ostane za vedno pijanec, akvarist pa vedno akvarist. Kot strela z jasnega tast prinese otrokom dve zlate ribe in meni se utr.... Po dobrem mesecu od tega sem imel pripravljeno 100 l posodo za mešanje vode, v postani vodi so se množile vodne bolhe, v zemlji razmnoževale enhitreje, pod lučjo množile mikroalge.... vmes pa sem študiral vse možne oblike bolezni in kakcev diskusov... Potem pa vidim morski akvarij pri Bojanu Dolencu in Clownfishu.... Če do sedaj nikomur ni uspelo ustanoviti društva akvaristov, bo to uspelo meni z društvom (o)zdravljenih akvaristov... v primeru, da bom hotel prenehati s tem hobijem... te preveč zasvoji ...
Predstavitev akvarija:

Osnovo predstavlja Juwel 300, namenjen sladkovodnim akvarijem. Za morske potrebe je bilo potrebno dodati preliv, dodatno rasvetljavo ter ventilacijo. Preliv vidite na zgornji sliki v desnem zgornjem kotu in je res minimalističen. Na notranji strani je to v Juwelovo ozadje oblečena škatla za CD-je. Zgornji centimeter obloge so mi pojedli samotarci, zato sedaj gor sadim Pachyclavulario sp.
Osvetlitev:

Akvarij osvetljujejo na originalnih nastavkih dve modri Marine Glo T8 žarnici z originalnim Juwel odsevnikom. Dodani so še štiri T5 54 W žarnice in sicer ATI Blue, JBL Marin Day in dve Osramovi 860. Učinkovitost povečuje plastičen naparjen odsevnik z (predvidevam) visokim odbojnim faktorjem. Pri praznem akvariju je bilo dno osvetljeno od 17 - 12 tisoč luksov.

Refugij je osvetljen z dvema 24W 860 žarnicama.
Filtracijo

sestavlja Jaubertov plenum 3+4+3. Srednja plast je iz drobljenih školjk, nabranih na naši obali, potem drobljenih z valjarjem, presejanih, opranih, se pravi je to najbolj dragocen filtracije. Zgornja plast je iz drobnega peska. Živečega kamenja je okoli 20 kg. Izpenjevanje opravlja Schuranov Jetskim 100. Verjetno je vsak skimer tak, da je njegovo delovanje odvisno od priklopljene črpalke in vzdrževanja. Na skimer sem imel dolgo časa priklopljeno MJ 1000 črpalko. Ta mi je v enem mesecu izpenila eno posodo temno rjave, skoraj črne tekočine. Potem sem črpalko zamenjal za NJ 1700 in ta sedaj napeni posodo na teden, odvisno kako je skimer opran, to pomeni štirikrat več. Vseh dejavnikov pri skimerju še vedno nimam naštudiranih, ko opran skimer priklopim šele vidim, kako bo tokrat učinkovit...
Refugij

je navadna plastična posoda. V njej je 3 cm debela plast peska, povratna črpalka, črpalka za skimer in ogljen filter.
Cirkulacijo vode

v glavnem akvariju so nekoč opravljale MJ 1000 in podobne pumpe. Potem smo dobili Tunzejeve, s katerimi imamo močnejše tokove in manj dela... Saj bi vam napisal, kateri model imam, pa je trenutno preveč zaraščena. V glavnem je to najmanjši model na enosmerno napetost, poleg je enojni kontroler. Povratna črpalka iz sumpa je MJ 1000. Tudi tu je učinkovitost lahko zelo različna... kolikor ugotavljam je to odvisno od čistosti osi impelerja...
Parametri

so pa zelo nestabilni. Pa ne dnevno, ampak preko mesecev. No, zadnje mesece je to malo boljše. Nekaj sem o tem napisal lanskega oktobra na spletni strani http://freeweb.siol.net/lavriha1/parametri.htm . Sedaj ne ekperimentiram več toliko in parametri so se nekje ustalili na Kh 8-9, Ca 390, PO4 cca 0,03- 0,02, NO3 0. Nisem še popolnoma dojel doma narejenega kalcijevega reaktorja. Z lahkoto lahko dvignem alkalnost do 15, kalcij naraste zelo nerad. Iz tega razloga koncentracija Ca vztraja na omenjenih 390...
Vzdrževanje

Priznam, da sem len. Vodo menjam enkrat mesečno, malo manj kot 10%, menda. Saj bi večkrat, če bi slabe signale prepoznal tako kot pri skimerju. Tega moram razdreti in očistiti vsaj enkrat mesečno, drugače učinkovitost precej pade. Pod vzdrževanje štejem tudi dolivanje RO vode. Ta se avtomatsko doliva preko 20l plastenke s črpalko in nivojskim stikalom, ki skrbi, da pumpa ne bi delovala na suho. Ampak to posodo je treba polniti, sicer nima kaj dolivati... Ja, pod vzdrževanje štejem tudi postavljanje prevrnjenih koral in kamenja. Rakovice zlahka prestavijo kilogramski kamen, ali pa še večjega spodkopljejo. Potem je tu še čiščenje stekel in zamašenih cevčic. Evo, to mi vzame do dve uri na teden.
Prehrana organizmov

Skoraj vsak dan v akvarij pade (pardon, se našprica) pol kocke zmrnjene hrane. Pred vnosom jo odtajam v dober deci RO vode. S tem se opere nepotrebnih drobnih delcev in organskih tekočin. Kdor to še ni poskusil, naj to stori. Potem naj to vodo pusti stati dva dni, vonjave bodo prav prijetne. V kolikor bi to vodo zlil v akvarij, bi jo ta moral tudi predelati...
Dodatki, zdravila, čudežne vodice

so povsem nepotrebni. Na srečo flatwormov še nisem imel. Vse ostale kaplice in dodatki so rušili stabiliziran kemizem vode. Na koncu je bilo vedno stanje slabše, kot pred tem... Izjema je uporaba oglja.
Nekaj, pa ne vsi organizmi
Počivajo naj v miru
pa še četa rakov samotarcev, eden porcelanast..
Redko videni čudeži narave
Na tej sliki lahko vidite belega črva z rdečo črto. Prve tedne vnosa kamenja se je vsako noč iztegnil po moje tudi do pol metra v dolžino. Kje se je ponoči skrival nisem nikoli vedel. Prepričan pa sem, da sem imel priložnost opazovati redko stvaritev narave.
Posebna zahvala
Dejanu Škrinjarju, Bojanu Jerini in Tomažu Pečanu za vse dragocene nasvete in lepe organizme.
Na koncu naj dodam, da je to lep hobi, da sem počel in ustvarjal tudi zgrešene projekte, ki pa jih v nasprotju s prvotno zamislijo tu ne bom opisoval.

Vaše pohvale so samoumevne (ha, ha), tako da jih lahko izpustite, napišite pa kaj bi vi pri mojem akvariju naredili drugače.

LP, Aleksander
... in za konec ...